Predlagam,  da socialna pomoč in drugi transferji, ki jih prejemajo invalidi I. kategorije, ne bremeni premoženja, ali pa da se postavi meja, do katere se bremeni premoženje.  Obrazložitev: Človek je trdo delal 30 let. Doleti ga huda bolezen ali nesreča, doma ne morejo skrbeti zanj in so ga primorani dati v dom. Njegova pokojnina ne pokrije stroškov bivanja, zato bi se po njegovi smrti ti stroški poračunali s bremenitvijo njegovega premoženja. Mislim, da je ta zakon v primeru težkih invalidov neživljenjski. Vsak si želi, da bi nekaj zapustil otrokom - npr hišo, ki jo je zgradil z veliki odrekanji. tako pa živi z bolečino, da bi bilo bolje, da bi takoj umrl, saj bi tako vsaj nekaj zapustil otrokom. In nenazdnje: tisti, ki nima nobenega premoženja (in je torej po vsej verjetnosti tudi plačeval manj davkov) ali pa so bili dovolj "pametni", da so ga do časa prepisali na druge družinske člane, ne plača ničesar.