Živimo v stanovanju z dvema majhnima otrokoma in smo nekadilci. Starejši otrok je imel težave z dihali in mu želim zagotoviti zdravo življenje. Sam nisem proti kadilcem, nasprotno ne moti me, če kadijo, vse dokler s kajenjem ne motijo tudi življenjskega prostora okoli mene.     Pred časom smo dobili nova soseda, ki kadita v stanovanju, točneje na fracoskem balkonu. Dim se nato prenaša tudi v naše stanovanje, kjer smo ga neprostovoljno prisiljeni vdihavati. Osebno nimam nobenih zamer proti njima in tudi nisem proti njunemu kajenju. 
Ker smo v demokratični državi (na kar se kadilci zelo pogosto radi sklicujejo) smo upravičeni do zdravega okolja VSI, tudi mi nekadilci. Uradna izjava Ministrstva za zdravje, da je kajenje bolezen odvisnosti (ki je tudi razvada in ne predstavlja življenske potrebe) in da pasivno kajenje škoduje tudi ljudem v okolici kadilcev. Prav s tem namenom se je zato tudi zakonsko prepovedalo kajenje na javnih mestih oz. prostorih.
Po ustavi imamo VSI pravico do zdravega okolja, kar se na žalost kategorično zanika s strani kadilcev. Namreč izjave v stilu kot so, da jim smrdi vonj po hrani iz sosednjega stanovanja, da jih moti ropot otrok, domačih živali, in še več primerov bi lahko napisal, izkažejo naravo miselnosti le-teh.  Vonj hrane ni strupen in se zaradi njega ne razvijejo alergije ali pa poslabša zdravstveno stanje; ropot je sicer res lahko zdravju škodljiv (v veliki meri manj, kot pasivno kajenje), kar že rešuje zakonska podlaga. Cigaretni dim pa dokazano vsebuje ogromno količino strupenih in aleregenih snovi, ki se prenašajo na  ljudi v okolici neprostovoljno.
Avtomobilski dim je prav tako škodljiv zdravju, kar se nekadilci zavedamo, samo to ne mora biti izgovor, da se nam nekadilcem krati ustavna pravica s strani kadilcev do zdravega okolja in v našem primeru tudi pravice do svežega zraka v lastnih stanovanjih.
Zakaj potem kadilci kadjio na balkonih ali pa oknih svojih stanovanj in ne znotraj? To jim ne prepoveduje nihče. Razlog je v tem, da tudi njim ni všeč vonj po dimu v lastnem stanovanju in si vzamejo pravico, da raje onesnažujejo s svojim dimom stanovanja sosedov in se po pritožbi, sklicujejo na kratenje njihovih ustavnih pravic. Na žalost nekadilcev, se z njihovim uporom krati ustavna pravica prav nam in našim otrokom do zdravega okolja.
Osebno rajši voham prežgano hrano, ker vem da zaradi tega moji otroci ne bodo razvili alergij ali zboleli.
Poudarjam, kajenje je bolezenska odvisnost, za katero razumem, da je ni moč enostavno pozdraviti (obstaja več društev, ki se ukvarjajo s to tematiko). Zato tudi ne predlagam prenehanja kajenja s strani kadilcev, temveč samo razumevanje stiske njihovih sosedov v večstanovanjskih objektih pri dostopu do svežega zraka in neogrožanja njihovega zdravja.
Zato predlagam dopolnitev Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov – ZOUTI, da se prepove kajenje na odprtih prostorih (okna, francoski balkoni, vrata, balkoni, terase, ...) in kjer je kakršnakoli možnost, da se cigaretni dim prenaša v okoliška stanovanja v večstanovanjskih objektih. Prav tako naj se upošteva, da priprto okno v stanovanju kadilca ne pripomore k prenehanju uhajanja dima izzven njihovega stanovanja in se to tudi upošteva.
Dopusti naj se tudi možnost pisnega dogovora o dovoljenju kajenja med kadilci in lastniki stanovanj v bližini, kjer je možno, da bi jih cigaretni dim motil (potrebno je soglasje večine). S tem se tudi prepreči zloraba tega predolga, do nepotrebnega omejevanja kajenja iz drugih razlogov.
Samo za informacijo:
Kako nevarno je pasivno kajenje?
Najnovejše poročilo o vplivu cigaret in cigaretnega dima pravi, da je kakršnokoli vdihavanje cigaretnega dima zdravju škodljivo. Na nevarnosti pasivnega kajenja opozarja dr. Terry Pechacek s Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (Center for Disease Control and Prevention). Vdihnjeni cigaretni dim namreč takoj prodre v krvni obtok in spremeni njegovo kemijo tako, da kri postane bolj lepljiva in takoj nastane nevarnost tvorjenja strdkov, sploh če ima oseba že predhodno težave z žilami. Cigaretni dim vsebuje na tisoče kemikalij, med katerimi je za 43 njih znano, da so rakotvorne. V dimu je tudi nekaj toksinov, na primer nikotin, tar, ogljikov monoksid, formaldehid, amoniak, itd. Že v šestih sekundah po vdihu cigaretnega dima nikotin pripotuje do možganov. V majhnih količinah deluje kot stimulans, v večjih količinah pa že moti delovanje možganov, vpliva pa tudi na delovanje srca, žil in hormonov.
 (vir: www.odvadisekajenja.si/odvajanje-od-kajenja/31-kako-kodljiva-je-ena-ci....