Vsak ki zaprosi za varnostno orožje mora dokazovati svojo ogroženost, na podlagi česar se mu vloga za varnostno orožje odobri. Trenutno ni nobenih smernic glede tega, v kakšnih primerih je varnostno orožje upravičeno in kdaj ne.
Ko enkrat v življenju nekdo pridobi dovoljenje za varnostno orožje, mu po sedanji ureditvi pravica do nošenja varnostnega orožja ostane celo življenje.
Trenutno imamo 5000 imetnikov varnostnega orožja, ki so si to pravico pridobili v "enih drugih časih" in se jim sedaj brez problemov to pravico podaljšuje. To pomeni, da je imetnikov varnostnega orožja več kot imetnikov športnega orožja. Glede na to da je Slovenija relativno varna država, dvomim da je toliko imetnikov varnostnega orožja do njene lastnine upravičena.
 
Predlagam, da se v primernih časovnih intervalih preverja upravičenost lastnikov varnostnega orožja do posesti takšnega orožja, saj takšni posamezniki nimajo primerne kontrole, ki bi zagotavljala, da so duševno stabilni in dovolj odgovorni za upravljanje z orožjem.
Pravtako predlagam, da se zapišejo smernice za dodelitev varnostnega orožja, ki bi zagotavljale, da se varnostna orožja podeljujejo le ob dobrih razlogih in ne glede na trenutno voljo uradnika, ki odloča o tem. Hkrati bi tistim, ki hočejo zaprositi za varnostno orožje, takšne smernice nakazovale, kakšne možnosti imajo za pridobitev varnostnega orožja.
Če pri kateri drugi skupini nosilcev orožja ta problematika ni urejena tako kot je napisano v zgornjih dveh ostavkih, predlagam, da se tudi tam ureditev področja ustrezno dopolni. Napisano po predlogu uporabnika: usimoncic