Kljub nujnosti, sindikati na vse načine blokirajo spremembe pokojninske zakonodaje. Predvsem je problem zvišanje pokojninske starosti. Zato predlagam, da ministrstvo vstraja na izplačilu pokojnin le do zneska, ki ga je posameznik vplačal v pokojninsko blagajno, z upoštevanjem določene revolarizacije. Ob doslednem upoštevanju tega kriterija bi bilo ne relevantno kdaj gre kdo v pokoj. Prej bi šel v pokoj manjša bi bila pokojnina.
Solidarnost naj se upošteva samo med upokojenci in sicer tako, da neizkoriščena vplačana serdstva v pokojninsko blagajno (n,pr. vsled zgodnje smrti) uporabijo za upokojence, ki bi prekoračili predvideno pokojninsko starost, ki naj bi bila osnova pri izračunu pokojnine. Za nizke pokojnine pa naj se predvidi socialna podpora, ki naj upošteva vse dohodke članov skupnega gospodinjstva, premoženje teh članov in tudi dediščine, ki jih je tak upokojenec z nizko pokojnino predal dedičem. Ta podpora pa naj se ne izplačuje iz pokojninske blagajne.
Z upoštevanjem mojega predloga bi bil rešen tudi problem dolgoročne vzdržnosti blagajne, ker bi se iz le te izplačevale le pokojnine do vplačanih zneskov. Danes se namreč dogaja, da mnogim upokojencem država izplačuje pokojnine tudi za 100 % višje kot so bila njihova vplačila v pokojninsko blagajno. Rešen pa bi bil tudi problem stalnih očitkov upokojencev, da so pokojnine nizke.