Predlagam dve spremembi zakona o verski svobodi:
1)    Popravek 4. točke 2. člena: 
Uresničevanje verske svobode vključuje pravico do odklonitve  izpolnitve obveznosti, določene z zakonom, ki resno nasprotuje verskemu  prepričanju osebe, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih  oseb, v primerih, ki jih določa zakon. 
Predlagam, da se ta člen iz zakona odstrani ali temeljito popravi.
Utemeljitev: Nobene verske norme ne smejo biti nad državno zakonodajo, saj smo vendar v demokraciji, kjer vlada ljudstvo in zakoni, ne pa osebna prepričanja posamezne osebe.
(!) Hkrati je člen sporen z 14. členom ustave: Vsi so pred zakonom enaki. Sedaj vernik lahko odkloni izpolnitev obveznosti, če ta resno nasprotuje njegovim prepričanjem, v isti situaciji pa ateist tega ne more, saj nima verskih prepričanj.
2)    Dodatek k 29. členu:
Predlagam novo točko, kjer bi se zakonsko prepovedalo financiranje verskih skupnosti in objektov iz tujine.
Utemeljitev: Financiranje verskih skupnosti in objektov iz tujine lahko gledamo kot na nekakšen neželen vpliv tujih organizacij na našo kulturo, saj je tako razvoj skupnosti lahko nesorazmeren v primerjavi s stanjem v državi. Naprimer, verska skupnost, ki dobiva več finančnih sredstev iz bogatih držav, se tako lahko razvija in širi neprimerno bolj, kot recimo skupnost, ki "bazira" v revnejših delih sveta (čeprav bi npr. slednja vseeno imela več pripadnikov).
Hkrati lahko skupnost z večjimi tujimi prispevki "izrine" druge skupnosti z npr. gradnjo večjega števila verskih objektov, večjim splošnim vplivom itd.
S prepovedjo financiranja iz tujine bi dosegli, da se verske skupnosti razvijajo v skladu z zmožnostmi, številom in voljo domačih vernikov, in tako dosegli večjo enakopravnost skupnosti.
 
V primeru, da obravnavo tega predloga onemogočajo ali urejajo že obstoječi zakoni, predlagam, da se tudi te ustrezno prilagodi.