Takle predlog sem pred 3 leti že podal, deležen je bil podpore, odgovorni organ pa je podal nekakšen tipičen izmuzljiv odgovor, da se to ne da (kako pa da to gre na Finskem?) Morda bo vsled krize zdaj ravnanje drugačno. Predlagam, da se iz obtoka vzamejo in prenehajo uporabljati kovanci za 1 in 2 stotina (centa). Cene seveda lahko ostanejo v stotinih ali celo nižjih zneskih (npr. bencin), vendar se pri končnem plačilu (lahko samo pri gotovinskem) znesek zaokroži na 5 stotinov. S tem se izognemo problemu brezvrednega drobiža, ki si ga samo podajamo eden drugemu, z njim pa so samo stroški in sitnosti. V območju evra to ne bi bilo unikatno, saj teh kovancev ne uporabljajo na Finskem in Nizozemskem. Zaradi zaokroževanja se pri nakupih predvsem v trgovinah praviloma na dolgi rok zadeva uravnoteži, nekoliko so sistematično v dobičku le trgovine, ki prodajajo načeloma po 1 kos, kjer večinoma ne kupujejo več kot 2 izdelkov hkrati, vse cene pa so na 0,99, na primer čevlji po 49,99. Ker večina kupi le en par čevljev, večina plača 1 stotin preveč. V trgovinah, kjer se običajno kupuje več izdelkov (npr. samopostrežna) pa je statistično enako verjetno  zaokroževanje navzgor in navzdol. Po neki ameriški analizi je povprečna izguba časa zaradi plačevanja s centi 5-10 sekund, za Evro je to kvečjemu več, ker je drobiža več različnih verednosti (1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 200 centov). Ker sta vedno udeleženi 2 osebi, je izguba precejšnja (do 20 sekund za 1 cent). Preračunano na uro to znese 1,80  EUR na uro, pa še teh 1,80 EUR se v glavnem izravna. Potem so tu še stroški, katere imajo trgovci z drobižem (inkaso kovancev, menjave drobiža, štetje ob koncu dneva in ob predajah blagajn itd.), stroški bank in stroški države. Kovanci za 1 stotin so bili uvedeni ob uvajanju evra, da trgovci ob pretvorbi ne bi preveč zaokrožali cen navzgor. Tega pomena več ni, vrednost pa je simbolična. Kot rečeno so mnoge države umaknile drobiž podobne vrednosti iz obtoka. Najočitnejša je v evro območju Finska, pa Švedska, Brazilija, Avstralija, Izrael, Nova Zelandija, še v revni Indiji v obtoku ni drobiža, manjšega od 1 rupije (približno 4 stotine). Opazen bi bil tudi prihranek države, saj stroški kovanja presegajo vrednost kovanca. Nizozemska centralna banka je izračunala, da bo prihranila 36 mio EUR, če ne bo uporabljala malih kovančkov. Hkrati predlagam, da morajo avtomati (npr. parkomati itd.) obvezno sprejemati tudi kovance za 5 stotinov, saj so ti zakonito plačilno sredstvo.