Predlagam Vladi Republike Slovenije, da za Slovenijo spogaja popust pri prispevku v evropski proračun. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ima namreč popust pri prispevku v evropski proračun, ki ga je že leta  1984 izpogojevala Margaret Thatcher in po katerem ta kraljevina že 31 let  prispeva v skupno blagajno manj, kot bi morala zaradi svoje razvitosti in  številčnosti.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske že tri desetletja redno vsako leto uveljavlja popust pri vplačilih v proračun EU (izračunani prispevek ji zmanjšajo za 66 odstotkov). Po podatkih evropske komisije za zadnje celotno proračunsko leto (to je leto 2013) se je zaradi popusta, ki ga je otoški državi davnega leta 1984 izpogajala tedanja premierka Margaret Thatcher, prispevek Velike Britanije v letu 2013 zmanjšal za okoli 4,4 milijarde evrov. In Velika Britanija bo, po poročanju časnika Financial Times, dobila tudi okoli polovični popust pri 2,1 milijarde evrov doplačila, tako da bo v proračun EU doplačala le okoli milijardo evrov. Britanski popust ni zastonj kosilo, saj ga financirajo preostale članice (Slovenija je zanj med letoma 2007 in 2013 po podatkih evropske komisije plačala 152,3 milijona evrov), ter da so še nekateri drugi dogovori o znižanih vplačilih v proračun EU, ki bodo veljali tudi med letoma 2014 in 2020. Tako bo Velika Britanija še uveljavljala 66-odstotni popust pri vplačilih v proračun EU vse do leta 2020, prav tako pa bodo do takrat veljali dogovori o znižanih prispevkih na podlagi BND za Dansko, Nizozemsko in Švedsko. Avstrija bo imela znižane prispevke na podlagi BND do leta 2016, znižani pa bodo tudi prispevki na podlagi DDV za Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko.
Vir: http://www.finance.si/8812536/Prora%C4%8Dun-EU-pri-denarju-se-prijatel...
 
Odlomek iz diplomskega dela "POPRAVEK V KORIST VELIKE BRITANIJE V PRORAČUNU  EVROPSKE UNIJE: EVOLUCIJA, PROBLEMI IN PERSPEKTIVA" 
2. POPRAVEK V KORIST VELIKE BRITANIJE V PRORAČUNU EVROPSKE UNIJE  2.1. SPORAZUM IZ FONTAINEBLEAU-JA  25. in 26. junija 1984 je v Fontainebleau-ju potekalo srečanje Sveta (The European Council, 1984, str. 227-228), na katerem so obravnavali tudi problem proračunskega neravnovesja in sprejeli sledeče: 
1. Dogovorili so se, da je katerakoli država članica, v primeru, da je njena proračunska obremenitev večja od njene sorazmerne blaginje, upravičena do popravka za ustrezen  čas. Kot rešitev takega proračunskega neravnovesja so podali politiko izdatkov.  Osnovo popravka so določili kot razliko med deležem plačil DDV članice, ki beleži proračunsko neravnovesje, v proračun EU in njenim deležem izdatkov iz proračuna  EU. 
2. Leta 1984 je bila Velika Britanija edina članica EU, ki je nosila preveliko proračunsko breme v primerjavi z njeno sorazmerno blaginjo, zato so na srečanju Sveta sklenili  sledeče: 
• za leto 1984 bo dobila, za ublažitev svojega položaja, določen znesek in sicer 1000 milijonov ECU • od leta 1985 dalje pa bo prijemala popravek. Popravek v korist Velike Britanije bo znašal 66% razlike med deležem plačil za DDV in deležem  razporejenih izdatkov za zadevno leto. 
3. Popravek v korist Velike Britanije opisan v 2. točki se bo odštel od običajnega deleža Velike Britanije v skupnem znesku osnov za odmero DDV v proračunskem letu, ki bo  sledil letu, v katerem bo popravek odobren. Stroške popravka bodo financirale preostale države članice, in sicer glede na njihov običajni delež v skupnem znesku osnov za odmero DDV, popravljenim tako, da se delež Nemčije zmanjša na dve tretjini njenega običajnega deleža v skupnem znesku osnov za odmero DDV. 
4. Določili so zgornjo mejo sredstev iz naslova DDV na 1,4%. Razlog za postavitev zgornje meje sredstev iz tega naslova je bila formalizacije popravka v korist Velike Britanije. Iz tega sledi, da bo čas veljavnosti formule popravka v korist Velike Britanije in zgornje meje sredstev iz naslova DDV povezan.
Eno leto pred določitvijo novega praga oz. nove zgornje meje, bo Komisija predstavila Svetu poročilo, v katerem bodo določena naslednja stanja:  • rezultat proračunske discipline,  • finančne potrebe Komisije,  • razčlenitve proračunskih stroškov med države članice glede na njihovo sorazmerno razvitost in posledice le te – zahteva za odobritev popravka v proračunu.
Svet bo vse še enkrat v celoti pregledal in na novo sprejel odločitev o tem, katera država je upravičena do popravka, kolikšen naj bo ta popravek in določil novo zgornjo  mejo sredstev iz naslova DDV. 
2.2. IZRAČUN POPRAVKA V KORIST VELIKE BRITANIJE 
 Izračun popravka v korist Velike Britanije je opisan v 4. členu Sklepa Sveta z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2000, str. 42-46). V njem piše, da se Združenemu kraljestvu odobri popravek glede proračunskih neravnovesij. Ta popravek se določi tako:   
Popravek v korist Velike Britanije = (Delež Velike Britanije pri vplačilu DDV virov – delež Velike Britanije v razporejenih izdatkih) x razporejeni izdatki x 0,66 
Najprej se izračuna razlika, v predhodnem proračunskem letu, med odstotnim deležem Velike Britanije v skupnem znesku nelimitiranih osnov za odmero DDV in odstotnim deležem  Velike Britanije v skupnih razporejenih izdatkih. Dobljena razlika se nato pomnoži s skupnimi razporejenimi izdatki in nato še z 0,66. 
Osnovni princip mehanizma popravka v korist Velike Britanije je vrnitev 66% njenega proračunskega neravnovesja. Mehanizem popravka v korist Velike Britanije je bil večkrat spremenjen, zato je mehanizem čedalje bolj zapleten in nepregleden.    2.3. FINANCIRANJE POPRAVKA V KORIST VELIKE BRITANIJE   
Popravek v korist Velike Britanije financirajo vse preostale države članice EU in sicer na naslednji način (Sklep Sveta z dne 29. septembra o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti, 2000, str. 42-46): 
Najprej se izračuna razdelitev stroškov glede na delež vsake države članice v plačilih, razen Združenega kraljestva. Od leta 1999 dalje se znesek popravi tako, da se delež Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Švedske zmanjša na eno četrtino njihovega običajnega deleža, dobljenega pri tem izračunu. 
Če na začetku proračunskega leta proračun še ni sprejet, je višina popravka v korist Velike Britanije in stroškov, ki jih pokrivajo druge države članice, enaka kakor v zadnjem sprejetem  proračunu. 
Zdajšnji sistem financiranja ima nekaj pomanjkljivosti. Prva je, da Velika Britanija ni udeležena pri financiranju lastnega popravka, medtem ko ga financirajo države članice, ki so v precej slabšem gospodarskem položaju (nove države članice). Prav tako je, s stališča preostalih držav članic, neupravičen popravek na popravek, ki so ga deležne Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska. 
Vir: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/stefancic4147.pdf