Ugotavljam, da država s predpisi nima ustrezno urejene situacije, ko je sodnik v zakonski zvezi z odvetnikom, ki zastopa pri istem sodišču eno od strank.   V takšnem primeru  po odločitvah  vrhovnega sodišča R Slovenije  ni pogojev za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče in  takšen predlog vrhovno sodišče šteje za neutemeljen.  Ugotavljam, da stranki ni zagotovljeno nepristransko sojenje v primerih, ko  nasprotno stranko zastopa pooblaščenec - odvetnik, ki je v zakonski zvezi z katerim od sodnikov na sodišču, kjer se zadeva obravnava. V takšnem primeru ima praviloma avtomatsko prednost v sodnem postopku  tista stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, ki je sorodnik  kateregakoli sodnika na tem sodišču.  Prav tako ima prednost v sojenju tista stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, ki je v zakonski zvezi s katerim od sodnikov na višjem sodišču, ki je pristojno za odločanje o pritožbah nižjega (okrajnega ali okrožnega) sodišča. Govorim pa tako za okrajna, okrožna, kot tudi za višja sodišča.  Zaradi tega menim, da je nujno potrebno dopolniti Zakon o pravdnem postopku ter strankam dati možnost, da  imajo v takšnih situacijah pravico do prenosa sojenja na katero drugo stvarno pristojno sodišče.  Isto predlagam tudi v primeru, da je za zadevo pristojno višje sodišče na katerem sodi sodnik, ki je v zakonski zvezi s pooblaščencem nasprotne stranke, ne glede na to, da ta sodnik v  tej konkretni zadevi ne sodi.  V vseh teh primerih bi morala stranka imeti pravico do prenosa sojenja na drugo višje sodišče.  To je eden od načinov, da bi lahko  država  vzpostavila ponovno zaupanje ljudi, kot strank sodnih postopkov,   v sodno vejo oblasti.