Predlagam omejitev gnojenja z gnojšnico tako, da se prepove gnojenje, da kmetje lahko gnojijo kadar koli. S tem ko lahko gnojijo kadarkoli, dosti kmetov nalašč provocira vaščane/krajane in jim zaradi močnega smrada onemogoča zračenje prosotorv, velikokrat se zgodi tudi, da kmetje nalaš to počno več tednov zapored, poleg tega pa sploh takrat ni napovedano deževje, da bi ta smrad izničil. 
zakon trenutno omejuje samo:
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/2009 in 5/2013) določa omejitve glede gnojenja. Omejitve se nanašajo na: 
-        splošne časovne omejitve (1. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v določenih katastrskih občinah (na Primorskem je vnos prepovedan od 1. decembra do 31. januarja); 2. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja, razen na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah na Primorskem);  -        omejitve glede gnojenja na specifičnih vrstah tal, ki se jih ne sme gnojiti (prepoved gnojenja na poplavljenih in zamrznjenih tleh ter tleh prekritih s snežno odejo);  -        omejitve oziroma prepoved gnojenja na strmih površinah;  -        omejitve oziroma prepoved gnojenja glede na zajetje pitne vode (vnos gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja sta prepovedana v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen vodovarstveni režim) in vodnih teles; 
 
Predlagam tri predlogi in sicer :
Prvi je, da se z zakonom določi, da lahko kmetje začnejo gnojijo zemljišča z gnojnico le takrat ko začne deževati, tako se že v začetku zmanjša možnost smrada, ki je obupen, ter ostalega onesnaževanja. Seveda bi to veljalo samo za gnojnico, za katero vemo da ima zelo močan smrad, za gnojenje z gnojem pa bi ostalo vse nespremenjeno.
Drugi predlog je, da v primeru, da prvi predlog nebi bil sprejet, da se z zakonom določi, da je gnojenje možno samo ob določenih dneh. Strokovnjaki bi povedali kdaj je najbolj pirmeren čas za gnojenje in določiš točne dneve, npr enkrat spomladi in enkrat pozno poleti. Npr. Zadnji teden v marcu in pa zadnji teden v avgustu. Ves ostali čas pa bi bilo gnojenje z gnojšnico prepovedano.
Tretji predlog pa je, da v primeru, da ne prvi ne drugi nebi bila sprejeta, da se omeji gnojenje na občinski ravni, tako da se kmetje določene vasi dogovorijo kdaj bodo gnojili in da vsi gnojijo naekrat, seveda o tem obvestijo vse vaščane, Mislim da bi s tem predlogom naredili veliko k temu, da nebi bilo nejevoljnih vaščnaov, ki ne morjeo zračiti svojih prostoorv itd. Čisto preprosto, vrjetno bi se vsi strinjali, da če veš kdaj bodo gnojili, da potrpiš tisti teden, kot pa da se vsak kmet sam odloči brez da kdo ve, opaziš pa s tem, da začne smrdeti.
Še enkrat bi rad ponovil, problem je gnojnica in ne gnoj, zato za vse predloge velja samo za gnojnico!
 
Prosim za mnenje, 
Hvala