Z veliko verjetnostjo ugotavljam, da občinski redarji, (isto pa domnevam tudi za policiste),  zlorabljajo možnost uporabe opozorila v postopku o prekršku kot ga določa 53. čl. Zakona o prekrških.  Zlasti je problem ko ena in ista oseba prekršek ponavlja (npr. neprestano nedovoljeno parkiranje na cesti) pa jo uradna oseba vsak dan le "ustno opozarja"  in zanjo nikoli ne uvede postopka o prekršku, niti ji ne izda plačilnega naloga.   Tako imamo problem, ko občinski redarji obiskujejo isto gostilno skupaj z  ponavljajočimi storilci prekrškov, ki dnevno parkirajo na občinski cesti.  Redarji kljub rednim prijavam dnevno ene in iste  storilce prekrškov le "opozarjajo", slednji pa prekrške na enak način ponavljajo, saj vedo, da jih redarji ne bodo kaznovali.  Problem je ker institut opozorila omogoča zlorabe ter neenakopravno obravnavanje državljanov pri obravnavanju enakih prekrškov, prav tako institut opozorila omogoča ponavljanje enakih prekrškov s strani iste osebe brez sankcije.  Gre za anomalijo v pravnem sistemu. Podoben primer je opisan na spletni strani:  www.gibanje-ops.com/akcije-ops/poziv-k-dravljanski-nepokoriniPoleg tega pa Zakon o prekrških določa, da prekrškovni organ pri izreku opozorila ne sme obdelovati osebnih podatkov.  Zato pravzaprav ni nobene kontrole  nad uradno osebo komu je izrekla opozorilo in zakaj je izrekla le opozorilo, kot tudi ne ali storilec enake prekrške  ponavlja  ali ne.  Problem je v bistvu v delu uradni oseb  nad katerimi pa kontrola sploh ni mogoča, saj niso oziroma sploh ne smejo voditi  nobene evidence katerim osebam so že izrekli opozorilo za isti prekršek. Opozorila, izrečenega v skladu s 53. členom ZP-1, ni mogoče šteti za odločbo o prekršku. Sestavine pisne odločbe o prekršku ZP-1 predpisuje v 56. členu, ki določa, da mora pisna odločba o prekršku imeti uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk, številko, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in uradni pečat pooblaščenega prekrškovnega organa, ki jo je izdal. ZP-1 za izrek opozorila ne določa posebne obličnosti niti ne predpisuje sestavin, ki jih mora vsebovati opozorilo, zato ga ni mogoče šteti za odločbo o prekršku. Izrečeno opozorilo za kršitelja nima pravnih posledic. Pravni položaj kršitelja pred izrečenim opozorilom je enak njegovemu pravnemu položaju po izrečenem opozorilu. V ta namen tretji odstavek 53. člena ZP-1 prekrškovnemu organu prepoveduje vodenje evidenc o izrečenih opozorilih posameznemu kršitelju. Prekrškovni organ lahko vzpostavi in vodi evidenco le o izrečenih opozorilih po posameznih kršitvah in o številu izrečenih opozoril. Posledica prepovedi vodenja evidence o izrečenih opozorilih posameznemu kršitelju je, da izrečeno opozorilo ne more predstavljati obteževalne okoliščine pri izbiri sankcije ob morebiti kasneje storjenem prekršku kršitelja, ki mu je bilo pred tem izrečeno opozorilo. Zaradi tega predlagam, da vlada R Slovenije ukine institut opozorila po 53. čl. Zakona o prekrških.   Podrejeno pa naj po vzoru angleške in hrvaške zakonodaje spremeni 53. čl. Zakona o prekrških tako, da je uradna oseba pri izreku opozorila dolžna  voditi evidenco o storilcih, ki jim je bilo izrečeno ustno opozorilo ter evidenco o okoliščinah prekrška.