Predlagam, da se pri kriterijih za upokojitev poleg delovne dobe in starosti doda še višina vplačanih prispevkov.  Posameznik pridobi pravico do pokojnine takoj, ko mu višina vplačanih prispevkov (seveda z upoštevanjem preračunov na sedanjo vrednost) omogoča prejemanje minimalne pokojnine do konca pričakovane življenjske dobe. Na ta način bi posameznikom omogočili, da bi si s plačilom višjih prispevkov od predpisanih lahko zagotovili upokojitev pri nižji starosti kot sicer.  S tem bi odpravili tudi anomalijo, da se visoko izobraženi upokojujejo bistveno kasneje, ker se jim študij pač ne šteje v delovno dobo. Sedanja ureditev je protiustavna, kar lahko utemeljim tudi z naslednjim primerom: Janez je fizični delavec in se je zaposlil pri 15-ih. Do 58. leta, ko se je upokojil, je vplačeval prispevke v višini 30% minimalne plače, kar skupaj znese recimo 100.000 EUR. Romuald je doštudiral in se zaposlil pri 26-ih. Do 69. leta, ko se je upokojil, je vplačeval prispevke v višini 100% minimalne plače, kar znese skupaj recimo 333.000 EUR.  Janez bo torej 11 let dlje užival v penziji, čeprav je v pokojninsko blagajno vplačal 3x manj. Seveda bo kdo oporekal, da bo imel Romuald bistveno višjo penzijo. a vprašam vas, kaj je več vredno - 11 let življenja ali nekaj višji standard? Glavni problem pa je v tem, da Romuald nima možnosti izbire, da bi višjo penzijo zamenjal za zgodnejšo upokojitev in menim, da je to protiustavno. Zato Vladi predlagam, da predlog realizira in odpravi ureditev, ki je v nasprotju z ustavo.