Spoštovani,
delavci, v "realnem sektorju", ki zaradi sklepanja poslov, izvajanja storitev ali drugih razlogov, potujemo v tujino, smo zaradi trenutne ureditve dohodninskega tretmaja dnevnic prikrajšani do te mere, da se lahko zgodi, da moramo delo v tujini plačevati sami. Najvišja višina dnevnic, ki jih je možno izplačati neobdavčeno je namreč vezana na višino dnevnic za javno upravo, kar je npr. privedlo do arbitrarnega znižanja neobdavčenih dnevnic z uvedbo ZUJF, ki je te dnevnice znižala. Po mojem mnenju bi morala višina neobdavčnih dnevnic odražati življenjske stroške in ne politike izplačevanja dnevnic javni upravi.
Primer: London je eno izmed dragih mest v Evropi. Dnevnica za Združeno kraljestvo je enotna pri 44 EUR, kar je pri trenutnem valutnem tečaju okoli 31 GBP. Pred uvedbo ZUJF je bila dnevnica 55 EUR ali okoli 43 GBP po takratnem valutnem tečaju. Žal se nivo življenjskih stroškov v VB ne da spremeniti z odredbo Vlade RS in tudi VB v tem obdobju ni doživela 28% deflacije.
Zato predlagam, da se Uredba o višini povračil stroškov, povezanih z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uredba), spremeni tako, da se v delu, ki govori o povračilu stroškov bivanja v tujini (=dnevnice) "razklopi" od predpisa Vlade, ki predpisuje dnevnice in povračila stroškov (trenutno Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino) in se namesto tega izda nov predpis, bodisi v pristojnosti Ministrstva za finance ali Finančne uprave RS. Izračunajo naj se enkrat na leto (ali v primeru velikih sprememb tečajev tujih valut tudi pogosteje) in odražajo spremembe ravni življenjskih stroškov v tujih državah. To bi sicer dodalo (majhno) novo zadolžitev, ki pa je ne morem denarno ovrednotiti; dodam lahko le to, da obstajajo podjetja, od katerih bi bilo možno kupiti podatke o gibanju življenjskih stroškov v tujini.
Ponujam tudi nekaj mednarodnih primerjav z državami, kjer obstaja koncept primerljiv dnevnic in mi je davčni vidik dovolj poznan, da si upam komentirati. Švedska in Finska imata zelo podoben koncept (vključno z odbitki zaradi obrokov), višine priznanih dnevnic objavljata švedska in finska davčna uprava (povezave na koncu predloga) za vsako leto. V VB davčna uprava objavlja t.i. "benchmark subsistence rates", ki so dober približek našim dnevnicam (odbitki zaradi obrokov, odvisnost od trajanja), in se obnovijo vsako leto.
www.skatteverket.se/privat/skatter/arbeteinkomst/traktamente/utlandstr... www.vero.fi/en-US/Individuals/Kilometre_and_per_diem_allowances/Taxexe...) www.gov.uk/government/publications/scale-rate-expenses-payments-employ...