ZDR-1  torej navaja, da je maksimalen odpovedni rok s strani delavca 60 dni, vendar pa to naj ne bi držalo za tiste javne uslužbence, ki so zaposleni v  organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti ter zaposlenih v  pravosodnih organih. Za te zaposlene naj bi veljal namreč Zakon o javnih uslužbencih (Uradni  list RS, št. 63/2007, 65/2008-ZJU-D, v nadaljevanju ZJU), ki v 3. odstavku 41. člena  navaja, da »V okviru skupnih izhodišč za sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti vlada ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določi trajanje odpovednega roka za posamezna delovna mesta, kadar pogodbo o zaposlitvi redno odpoveduje javni uslužbenec, vendar tako določen odpovedni rok ne sme biti daljši kot tri mesece. Določba glede odpovednega roka velja tudi za javne uslužbence v pravosodnih organih.«
Javni uslužbenci, ki so zaposlenih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih, ki imajo v pogodbi določen  3-mesečni odpovedni rok s strani delavca so obravnavani neenakopravno v primerjavi z ostalimi zaposlenih v javni upravi ter tistimi, ki so zaposleni v gospodarstvu, saj za njih velja maksimalen odpovedni rok s strani delavca 2 meseca.
Problem  nastane ob želji po zamenjavi zaposlitve, saj je javni uslužbenec (zaposlen v organih državne uprave, upravah lokalnih  skupnosti ter pravosodnih organih) ob prijavi na prosto delovno mesto popolnoma  nekonkurenčen v primerjavi z ostalimi kandidati glede dolžine  odpovednega roka. Zaradi te neenakosti v dolžini odpovednega  roka, je možnost za pridobitev nove zaposlitve zelo zmanjšana, saj  delodajalci, predvsem v zasebnem sektorju, želijo delavca čim prej. Poleg tega pa to tudi ni v skladu z željo po zmanjševanju  števila zaposlenih v javni upravi (v organih državne uprave, upravah lokalnih  skupnosti ter pravosodnih organih), saj sam delodajalec z daljšim odpovednim rokom  ravno zmanjšuje možnost za zamenjavo službe in s tem tudi zmanjšanja števila zaposlenih.  
Torej, moj predlog je, da se spremeni veljavni Zakon o javnih uslužbencih tako, da bi za vse javne uslužbence (tudi za zaposlene v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih) veljal največ 2-mesečni odpovedni rok s strani delavca.