Predlagam, da se z zakonom določi, da se prometni prekršek obvezno dokazuje s posnetkom kamere. Tehnične možnosti obstajajo, v vseh razvitejših državah policija uporablja snemanje postopkov. Vsako policijsko vozilo naj bo opremljeno s kamero. Cena kamere za beleženje dogajanja pred in v vozilu je velikostnega razreda 100 EUR. S tem bi se povečala varnost udeležencev postopkov in tudi varnost organov pri izvajanju postopkov. To je že praksa razvitih držav in prav bi bilo, da sledimo razvitim državam tudi v tem, ne samo na deklaratorni ravni glede človekovih pravic.
Sedanja praksa, ko za obsodbo kršitelja v prekrškovnih zadevah  zadostuje izjava ene uradne osebe po skoraj dveh letih je absurdna in ne zagotavlja pravic, ki jih omogoča razvoj tehnike. Sam sem imel izkušnjo z obtožbo, da sem telefoniral med vožnjo, kljub temu, da sem predložil izpis mobilnega operaterja, ki je dokazoval, da telefon ni bil v uporabi, da pa se je nahajal na tisti lokaciji, je sodnica za prekrške verjela izjavi policistke, da sem telefoniral. Čeprav v zaslišanju policistka ni vedela povedati niti barve telefona, niti tega, v kateri roki n.aj bi ga držal, niti tega, kako je lahko kaj takega videla v bleščanju sonca skozi dve zatemnjeni stekli v nasproti vozeče vozilo, je bila zahteva za sodno varstvo neuspešna. Ko sem v zaslišanju pred sodnico za prekrške vprašal policistko, če je mogoče tudi slišala vsebino domnevnega pogovora, sem bil opozorjen, da sem žaljiv.
Od drugih voznikov sem izvedel podobne zgodbe, da za izpolnjevanje norme policisti delijo kazni, ki se jim ne da izogniti, ker izjavi uradne osebe sodišče verjame, pa naj bo še tako absurdna. Sam sem namesto 60 EUR, če bi priznal nekaj, česar nisem storil, na koncu plačal 120 EUR kazni (namesto polovično 60) in še150 EUR sodne takse, ker sem verjel, da bo sodišče v dvomu zaradi nepopolnih in nasprotujočih si dokazov razsodilo v korist obdolženca.
Razmišljal sem o namestitvi t.i. dashcam s snemanjem ceste in voznika, vendar sem to misel opustil, ko sem slišal pripoved voznika, ki je s tako kamero z vgrajenim GPS dokazoval svoje pravilno ravnanje, pa niti tega nista niti prekrškovni  organ, niti sodišče, upoštevala kot dokaz, verodostojnejši od pavšalne izjave uradne osebe, da je videla prekršek.
Predlagam, da se v zakonu o pravilih in varnosti v cestnem prometu določi, da so organi dolžni uporabiti tehnična sredstva, torej snemanje, za izvedbo postopkov zaradi dokazovanja ter da se v primeru, ko imajo taka sredstva na voljo, pa jih ne uporabijo, zakonsko domneva, da imata v takih primerih izjavi organa in udeleženca enako težo.