Podajam predlog, da se določi ukrepe, ki bodo zagotovili ohranitev narečij v Sloveniji. Ti ukrepi so zadnji vlak, ki lahko še reši nekatera narečja, saj je že mnogo takih, ki jih govorijo samo še starejše osebe, v javnosti pa se jih praktično ne uporablja več. Narečja so eno izmed bogastev Slovenije, saj smo ena izmed redkih držav, ki ima toliko narečij na tako malem območju. Država v vsem tem času ni naredila popolnoma nič, da bi jih obvarovala pred izginotijem in pozabo. Varuje samo knjižni jezik, ki pa je umeten. Narečja so tista, ki kažejo naš izvor, zgodovino, posebnosti in bogastvo našega naroda. Predlagam, da se del pouka pri slovenščini v osnovnih šolah nameni narečjem. Otroci naj pišejo spise v narečjih ter se v njem tudi naj pogovarjajo. Učitelji naj spodbujajo učence h govorjenju svojega narečja in jih naj podučijo, da se knjižni jezik uporablja v uradnih zadevah, ustanovah. Narečje pa se naj uporablja med vrstniki in v njihovem kraju. Opažam, da marsi kje starši in učitelji kregajo otroke, če uporabljajo  narečne besede, saj jim je nepravilna poučenost dala misliti, da narečne besede niso pravilne in da je pravilno, da se govori knjižno. V narečju vidijo zaostalost in se ga sramujejo.
Narečja bi se lahko uporabljalo tudi na lokalnih televizijskih programih, radijih ter v časopisih. 
Poskrbite, da se tega bogastva ne bo izgubilo, če ga je sploh še moč rešiti...