V Sloveniji je okoli 66.000 otrok, za katere so zavezanke in zavezanci dolžni plačevati preživnino. Povprečna preživnina znaša okoli 130 evrov. Glede na statistiko o višini preživnin jih je približno 35.000 nižjih od 120 evrov na mesec. Zanje predlagam revizijo - da se vnovič preveri in pretehta, ali je to ustrezen znesek in nato po potrebi določi višjega. 
Pri prenizko določenih preživninah za otroke, katerih starši se ločijo, ne gre le za to, da se s tem določen segment prebivalstva pahne na rob preživetja, ampak tudi za neposredno oškodovanje državnega proračuna, saj nižja preživnina zelo pogosto pomeni višje socialne transferje (nižji prispevek za vrtec, višji OD in štipendija, več upravičencev do subvencionirane malice, višji znesek DSP). Če domnevamo, da je tako nizka preživnina neupravičena v polovici primerov, torej pri 17.000 otrocih, in če so zato upravičeni samo do 10 evrov več socialnih transferjev na mesec, to pomeni 170.000 evrov na mesec oziroma več kot dva milijona evrov na leto več iz proračuna. 
Če še malo obrnem računico - s tema dvema milijonoma bi 1600 najbolj ogroženim družinam ali posameznikom lahko pomagali z dodatnimi sto evri na mesec. 
Za revizijo predlagam neko obliko skrajšanega postopka, po katerem bi bil nov dogovor mogoč brez sodelovanja sodišča, da ne bi ta imela še več dela kot sicer. Dogovor bi se lahko sklenil na pristojnem CSD, na primer, sodišče pa bi izdalo samo sklep o novi višini. CSD ima dostop do finančnih podatkov staršev in bi že na tej podlagi lahko postavil neko okvirno sito, katera zavezanka oz. zavezanec dejansko lahko prispeva bistveno več za preživljanje svojega otroka.