Predlagam vladi R Slovenije, da pooblasti Banko Slovenije za izdajo:
- Zlatih kovancev s težo 1 unče in čistino 999/1000 z nominalno vrednostjo 100 €. Predlagam, da je na sprednji strani oznaka vrednosti in letnica kovanja, v zgornjem delu grb ter napis Slovenija, na zadnji strani pa je npr. upodobljen Triglav kot simbol slovenstva. Naklada 100.000 kosov.
- Srebrnih kovancev s težo ene unče in čistino 999/1000 z nominalno vrednostjo 5 €. Predlagam, da je na sprednji strani oznaka vrednosti in letnica kovanja, v zgornjem delu grb ter napis Slovenija, na zadnji strani pa je npr. upodobljen blejski otok z gradom v ozadju (ali pa ljubljanski grad). Naklada 1,000.000 kosov.
Banka Slovenije bi lahko za prodajo kovancev, ki bi se izdajali vsakoletno pooblastila NLB in NKBM (pozneje še katero od drugih bank v R Sloveniji). Prodajali bi se po borzni tržni ceni zlata s obračunano provizijo banke in stroški kovanja. Odkupovali pa po borzni tržni ceni zlata zmanjšani za provizijo banke.
Navedeno utemeljujem s tem, da ima nekaj podobnega republika Avstrija in sicer Dunajske filharmonike, ki so naložbeni zlati in srebrni kovanci, kurantni po celem svetu. S tem bi marsikateremu Slovencu približali in omogočili investicije v zlato, ki postaja vse bolj priljubljena in varna naložba na dolgi rok.
Upoštevanje mojega predloga bi povečalo prihranke prebivalstva, dohodek bank itd. Iz zgodovine vemo, da je zlato in srebro edina valuta, ki na dolgi rok ohranja vrednost in povečuje narodno bogastvo.