Predlagam, da se skladno s Stanovanjskim zakonom v Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb spremeni način odpovedi pogodbe o upravljanju. saj je v Pravilniku opuščena možnost, ki jo daje zakon, da odpoved upravniku lahko  podpiše tudi pooblaščenec etažnih lastnikov. Podpis pooblaščenca, ki zadostuje za sklenitev pogodbe, olajšuje postopek sklenitve, odstranitev te možnosti pa otežuje postopek odpovedi. Stanovanjski zakon, 60. člen, (odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev) 3.točka namreč določa: ”Sklep o odstopu od pogodbe sprejmejo etažni lastniki na način, ki je določen za določitev upravnika”. Iz tega posledično in posredno izhaja, da je ne le sklep temveč tudi način izročitve odpovedi smiselno enak načinu sklenitve pogodbe. Pravilnik v 3. členu (pogodba o opravljanju upravniških storitev)  določa način sklenitve pogodbe:   “Pogodba o opravljanju upravniških storitev je sklenjena, ko jo podpiše upravnik in lastniki, ki imajo več kot 50% solastniških deležev, oziroma pooblaščenci iz tretjega odstavka 53. člena Stanovanjskega zakona…..” Zato naj se 4 člen 1.točka  Pravilnika skladno s Stanovanjskim zakonom spremeni tako, da se tudi način odpovedi pogodbe glasi smiselno enako:  ”Pogodba o opravljanju upravniških storitev je veljavno odpovedana, ko jo podpišejo lastniki, ki imajo več kot 50% solastniških deležev, oziroma pooblaščenci iz tretjega odstavka 53. člena Stanovanjskega zakona …..” Nadalje, Stanovanjski zakon, 60. člen 1.točka določa, da: "...odpovedni rok začne teči od dneva izročitve odpovedi upravniku". Temu neskladno Pravilnik 4.člen 2.točka zahteva, da pooblaščenec: "mora upravniku poleg same odpovedi s priporočeno pošto vročiti tudi sklep...." in prav tako temu neskladno, da odpovedni rok ne začne teči z dnem izročitve odpovedi temveč: "Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve sklepa". Zato naj se 2. točka Pravilnika glasi: "Eden od lastnikov, ki ga pooblastijo ostali lastniki, mora upravniku  s priporočeno pošto izročiti odpoved. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve odpovedi." ----------------Različnost načina sklenitve in odstopa od pogodbe v praksi ustvarja položaj pravne pasti, ko je vstop v pravni odnos enostavnejši kot izstop. Izročitev sklepa o odpovedi je ne le neskladna z zakonom temveč je določitev, ki omogoča upravniku,  da z ugovarjanjem formalnim podrobnostim v sklepu, česar sicer ni počel pri sklepanju pogodbe, zanika vsebino sklepa in se kot pravna oseba z izkušnjami ter posedovanjem varovanih podatkov o lastnikih, deležih in delih stavbe, zoperstavlja v sklepu demokratično izraženi volji skupine fizičnih oseb brez pravnega znanja in potrebnih podatkov, posebej, ko gre za velike soseske. V pogodbenem odnosu etažni lastniki-upravnik, so etažni lastniki, podobno kot potrošniki, po naravi svojega položaja, šibkejši pogodbenik, ki je potreben posebne zaščite, temu nasprotno  pa Pravilnik, z zahtevo po izročitvi sklepa, ki je verjetno posledica lobističnega pritiska upravniške interesne skupine, krepi položaj upravnika, ki ga še vedno razume  kot  realsocialistični  podaljšek nadzora države vse do praga naših stanovanj.