V Sloveniji je pogosta gradnja objektov, ki imajo status poslovno-stanovanjskih objektov (površina poslovnih prostorov je večja od površine stanovanjskih prostorov). Ti objekti so praviloma v centrih mest in na prvi pogled predstavljajo odlično mesto za prebivanje mladih družin, saj ima stanovalec vse na dosegu roke, stanovanjski del objekta ima ločene vhode, stanovanja pa so v višjih nadstropjih objekta. Problem teh objektov je, da so izvzeti iz Stanovanjskega zakona. Posledično vsa pravna zaščita (stanovanjska inšpekcija) ne velja za stanovalce. Stanovalci "probleme" lahko rešujejo samo preko civilnih postopkov pred sodišči (določila Stvarno pravnega zakonika), ki pa niso poceni in so seveda samoplačniška. Največji problem teh stanovanj je v tem, da na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor na Langusovi ulici v Ljubljani razlagajo (njihov dopis številka: 35201-119/3013 z dne 9. 7. 2013), da za spremembo namembnosti v povsem stanovanjskem nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta NI POTREBNO SOGLASJE sostanovalcev, niti SPREMEBA NAMEMBNOSTI stanovanja v poslovni prostor, da se stanovanje uporablja izključno za poslovno dejavnost. Primer: večinska dejavnost objekta je upravno-administrativna (v poslovnem delu je npr. občina, davčna uprava, odvetništvo, PTT, trgovine itd.). Občina ima v stanovanjskem delu desetih stanovanj npr. štiri stanovanja, ki jih daje v najem. V primeru širitve njihove dejavnosti jih lahko brez soglasij sostanovalcev/lastnikov itd. prične uporabljati izključno za svojo poslovno dejavnost občinske uprave/uradi. Posledica je gneča, hrup, povečana obraba in obratovalni stroški zaradi obiskovalcev občinske uprave itd. na hodnikih pred ostalimi stanovanji v tem nadstropju. ČLOVEK NE MORE VERJETI, DA JE TO MOŽNO, vendar dopis  Ministrstva za infrastrukturo in prostor številka: 35201-119/3013 z dne 9. 7. 2013 to razlaga kot povsem zakonito in povsem dopustno. Moj PREDLOG je, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor prouči zgoraj navedeno anomalijo v stanovanjski zakonodaji in jo ODPRAVI, tako da STANOVALCE V POSLOVNO-STANOVANJSKIH OBJEKTIH IZENAČI Z OSTALIMI STANOVALCI V VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTIH PO STANOVANJSKEM ZAKONU. Sedanja pravna ureditev, ki je posledica zadnjega Stanovanjskega zakona je namreč diskriminatorna do stanovalcev v poslovno-stanovanjskih objektih in jim onemogoča normalno rabo stanovanja ter pravico do normalnega življenjskega okolja. Mislim, da ni potrebno razlagati agonije mlade družine, ki vzame kredit za nakup stanovanja na 20 let, nato pa se zaradi totalno zgrešene stanovanjske politike države znajde v zgoraj opisani situaciji (osebno ne morem verjeti, da lahko uradnik na ministrstvu napiše takšno obrazložitev). Država bi morala zagotavljati svojim državljanom stanovanja, ne pa da s spreminjanjem zakonodaje (zadnji Stanovanjski zakon in predpisi, ki urejajo KLASIFIKACIJO OBJEKTOV) spravlja stanovalce v nemogoč položaj (BREZDOMCI S STANOVANJSKIM KREDITOM).