Predlagam, da se uzakoni časovna omejitev pogodb o upravljanju večstanovanjskih stavb. Upravnik naj za podaljšanje pogodbe  pridobi soglasje  lastnikov z nadpolovično večino po solastniških deležih v stavbi. Za odpoved upravniku je potrebno soglasje nadpolovične večine in poteka po proceduri, ki daje upravniku priložnost, da poišče formalne pomanjkljivosti zato, da odpovedi ugovarja. Upravnik, ki razpolaga z izkušnjami, pravno službo ter s podatki, se zoperstavlja pravno neizobraženi skupnosti lastnikov, ki ne razpolagajo s podatki potrebnimi za pravilno izvedeno odpoved, zaradi nepovezanosti pa s težavo oblikujejo  nadpolovično večino. Zato je odpoved v praksi težko izvedljiva kar  upravniku  zagotavlja nemoteno in dolgoročno poslovanje,  ki ga nato na koruptiven način deli s  povezanim dejavnostmi.  Zakon razume odnos med upravnikom in skupnostjo lastnikov kot posel za katerega velja pogodbeno pravo, spregleda pa, da upravljanje posredno posega v zasebni življenski prostor in človekove pravice. Zato mora pogodba o upravljanju slediti ne le poslovnim standardom temveč tudi demokratskim  standardom, ki veljajo za odnose v družbi. Skladno temu naj bo pogodba časovno omejena in bo za njeno podaljšanje potrebno pridobiti soglasje lastnikov. Tako bodo imeli lastniki možnost, da na preprost način  končajo pogodbeno razmerje z upravnikom, ki svoje delo ne opravlja kvalitetno, za razliko od možnosti, ki jo sedaj ima upravnik, da otežuje prekinitev pogodbe. S tem se bo povečala  konkurenčnost, pretrgane se bodo koruptivne povezave, hkrati pa bo odpravljena  absurdna situacija, ko državljani lahko vsake štiri leta zamenjamo upravnike države, dolga leta pa se ne moremo znebiti slabih upravnikov naših domovanj.