Rimskokatoliška cerkev je državna institucija in vsaka cerkev ali drugi njen verski objekt v neki republiki je formalno država znotraj druge države in delno kratenje ustavno zajamčene ozemeljske celovitosti neke države. Tako kot so posesti veleposlaništev formalno v lasteh tistih držav, katere predstavljajo, in ne v pristojnosti države, v kateri se nahajajo, so enako tudi cerkve in drugi verski objekti države Svetega sedeža, ne glede na svojo (vsaj uradno) naravo miroljubnosti, spoštovanja in sprejemanja, v interesu in oblasti druge državne instutucije.
 
Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:
(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja. 
 
V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:
(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.
 
Skladno z ozemeljsko celovitostjo ter še posebej zagotavljanjem načela vsestranske nepripisljivosti (neuvrstljivosti/neopredeljivosti) ne le neke suverene republike, temveč zlasti slehernega posameznika, naj se z legitimno zakonsko ureditvijo prepreči izvajanje vsakega "posvečevanja" (kot je to npr. enostranska in nerecipročna praksa pri islamu, da država, v kateri stoji džamija, velja za od islama posvečeno državo) oziroma kakršnegakoli pripisovanja Republike Slovenije katerikoli izmed verskih skupnosti, kultu, denominaciji ali katerikoli izmed oblik institucionalne integracije.