Nov tekst je podčrtan, neprimerni pa prečrtan, da se boste lažje znašli.
Problematika: Glede na količino lesne biomase, ki po lanskoletnem žledolomu še vedno leži po gozdovih in glede na to, da je prirastek lesa v Sloveniji velik, predlagam, da država spodbuja vlaganje v energijske objekte, predvsem elektrarne na (lesno) biomaso, oziroma v objekte s so-proizvodnjo toplote in električne energije iz obnovljivih virov energije.
Finančna spodbuda za tovrstne objekte je potrebna, saj je finančni vložek velik, cena elektrike pa izjemno nizka.
Vem, da denarja za subvencije v te dejavnosti v Sloveniji ni in vse kaže, da jih ne bo vsaj do 2015, čeprav jih večina ostalih evropskih držav še ima ( na primer sosednja Italija, kjer je delež gozdov dosti manjši kot v Sloveniji).
 
Predlagana rešitev:
Ena od možnih rešitevbi bila uvedba odkupa lesnega oglja - biooglja, ki ostane po visokotemperaturnem uplinjanju biomase v pečeh za proizvajanje bioplina (za nadaljnjo proizvodnjo elektrine energije).
Načrt: 1. Spodbujanje ustreznih znanstvenih in strokovnih inštitucij za izdelavo meta-analiz in laboratorijskih analiz uporabnosti biooglja ter preizkusne uporabe. Izobraževanje strokovnjakov v tujini (na primer Švici, ki je očitno to že dobro naštudirala uporabo biooglja), da lahko ustrezne službe v Sloveniji ustrezno svetujejo uporabo biooglja (primernost in količina za različne vrste prsti in posevkov, ...)
2. ustrezne državne službe bi pripravile zakone in uredbe, ki bi omogočale uporabo biooglja v kmetijstvu, farmaciji (kozmetika)...
3. Ustrezno spodbujanje - verjetno inšpekcijske službe - čiščenja gozdov in uporabe nekvalitetnega lesa (vrhovi, vejevje, bolna drevesa,...) za biomaso.
pristojna državna služba bi odkupovala biooglje in s tem nadomestila izpadle subvencije. Oglje bi nato država prodajala naprej kmetom kot gnojilo.
 
 
Lesno biooglje je izjemno primerno gnojilo za revitalizacijo prsti, za zmanjšanje škodljivih mikroorganizmov v prsti, za izboljšano kakovost rastlin in njihove odpornosti na škodljivce. Iz tega sledi, da bi z doslednim gnojenjem z bioogljem zmanjšali potrebo po strupenih škropivih in drugih pripravkih za zatiranje škodljivcev. Nadalje biooglje kot dodatek krmi živali zmanjša obolelost oziroma težave živali (perutnine in goveda) ter poveča prirastek. Sočasno se tudi izboljša kvaliteta gnojnice. Slovenija bi tako zares naredila dodaten korak k zeleni deželi, torej k biopridelavi brez nepotrebnih strupov.
 
Žalostno je, da prav sedaj, ko po gozdovih gnije na stotisoče ton biomase enostavno ni več sredstev niti potrebne volje s strani državnih organov, da bi uvedli potrebno regulativo, ki bi zagotavljala koristno porabo te biomase in nadaljnji, zdrav razvoj slovenskih gozdov, ki so prav gotovo, s pametno regulativo, eden največjih virov bogastva Slovenije.
 
Z državnim odkupom oglja bi bilo poskrbljeno tako za manjkajoče subvencije v panogo pridobivanja električne energije na lesno biomaso (ocenjujem, da bi ta panoga lahko prineslo dodatnih 100 do 500 delavnih mest), kot za nadzor in preverjanje kakovosti oglja (torej, da je oglje res samo iz naravnih odpadkov in ne vsebuje toksičnih spojin, ki so ostanek gorenja industrijskih odpadkov). Z distribucijo oglja kot gnojila, bi zagotovili večji in bolj zdrav pridelek na poljih in v hlevih.
 
Predlagam torej t.i. “win win” situacijo v kateri bodo državljani dobili možnost za vlaganja in zaposlitve, hkrati se bo (dvakrat) koristno porabila biomasa, ki sedaj trohni in gnije po gozdovih in hkrati se bodo obogatila kmetijska tla, in kar je za državo najpomembneje: to jo ne bo prav nič stalo, saj bo preko odkupa in prodaje lesa bilanca izravnana. Obenem bo to pomemben prispevek k znižanju proizvodnje CO2 in k energijski samooskrbi Slovenije.
 
Leta 2013 je Švica kot prva država v Evropi dovolila gnojenje s certificiranim bioogljem, v Nemčiji pa je biooglje dovoljen dodatek h krmi živali. Zakaj ne bi „pobrali“ teh koristnih idej od dveh držav, za katere vemo, da jim je dobrobit državljanov in varstvo ter spoštovanje okolja na prvem mestu?
 
Naj še citiram predlog NEP ( nacionalni energetski program) iz 2007:” V Sloveniji, kjer imamo relativno velik prirast lesa, v prihodnosti načrtujemo predvsem izrabo lesne biomase in lesnih odpadkov. Zaradi prestrukturiranja živilsko – predelovalne industrije v EU in s tem povezanega opuščanja obdelovalnih površin, je najbrž smiselno in tudi ekonomsko upravičeno, pričeti načrtovati tudi uporabo neuporabnih obdelovalnih površin za pridelovanje biomase. V posameznih državah že sedaj omogoča takšna načrtovana pridelava stalno oskrbo z naravnim gorivom (Švedska – plantaže vrbe, Avstrija – plantaže topola in izraba t.i. zelene biomase - s polj in travnikov). Tehnološki postopki za usmerjeno uporabo energetskih rastlin se nenehno izboljšujejo in racionalizirajo, zato bi takšni projekti bili dobrodošli tudi pri nas, ker bi s tem s povečali cenovno konkurenčnost biomase s fosilnimi gorivi. Seveda pa takšna uporaba biomase omogoča soproizvodnjo toplote in električne energije. “