Spoštovani,
Moj predlog se nanaša na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke pri sklepanju poslovnega razmerja na podlagi določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT).
Organizacije, ki jih ZPPDFT opredeljejuje v 4. členu, morajo namreč pri svojem poslovanju obvezno izvajati naloge, ki jih določa zakon, kar med drugim obsega tudi pregled stranke ob sklepanju poslovnega razmerja.
Pregled stranke obsega med drugim tudi ugotavljanje in preverjanje istovetnost stranke, kar ZPPDFT oprededeljuje v 13. - 18. členu. Pri tem pa je zakon glede uporabe kvalificiranih digitalnih potrdil (KDP) nekonsistenten, saj omogoča uporabo KDP zgolj pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (13. člen ZPPDFT).
Na drugi strani pa ZPPFDT ne omogoča uporabe KDP za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pravnih oseb oziroma njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev zakonitih zastopnikov (14. - 16. člen ZPPDFT). Takšna ureditev postavlja različne vrste strank v neenakopraven položaj in organizacijam, ki so zavezanci po ZPPDFT, nepotrebno otežuje sklepanje poslovnega razmerja s strankami, ki so pravne osebe.
Na problem opozarjam zato, ker sem trenutno udeležen v start-up podjetju, ki razvija storitveni produkt pri katerem bo naše podjetje zavezano k izvajanju ukrepov po ZPPDFT in bo torej pred sklenitvijo poslovnega razmerja moralo izvesti pregled stranke. Dejstvo, da ZPPDFT ne omogoča ugotavljanja in preverjanja istovetnosti pravnih oseb in njihovih zakonitih zastopnikov na podlagi kvalificiranih digitalnih potrdil za našo družbo predstavlja precejšnjo (logistično) težavo, saj pomeni, da bomo morali zakonite zastopnike naših strank - pravnih oseb identificirati v njihovi osebni navzočnosti.
Takšna ureditev se nam zdi nesmiselna in v nasprotju z načelom informacijske družbe, saj bi bilo na podlagi obstoječih tehnoloških rešitev in dostopnih javnih registrov enostavno razširiti uporabo KDP tudi na ugotavljanje in preverjanje istovetnosti zakonitih zastopnikov pravnih oseb. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) namreč na podlagi določb Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Uredbe o evidenci digitalnih potrdil že sedaj vodi evidenco KDP zakonitih zastopnikov enot Poslovnega registra Slovenije (http://www.ajpes.si/eEDP/). Na tej podlagi je tako že v tem trenutku možno na enostaven način preveriti, ali je določena oseba, ki se izkaže s kvalificiranim digitalnim potrdilom, zakoniti zastopnik subjekta, ki je vpisan v PRS in je torej pooblaščen za zastopanje takšne stranke.
V tem kontekstu predlagam, da se določbe 14. - 16. čena ZPPDFT ustrezno spremenijo tako, da bo ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke, ki je pravna oseba, oziroma njenih zakonitih zastopnikov oziroma pooblaščenih oseb zakonitih zastopnikov, možno izvajati tudi na podlagi podlagi kvalificiranih digitalnih potrdil, ki so izdane takšnim osebam.
Lep pozdrav,
Marko Rant