Predlagam, da se korenito spremeni delovanje predvsem slabe banke, državnih bank in tudi nekaterih ostalih bank. Namesto da se dobiček bank porablja za enormno visoke plače zaposlenih (te naj bodo po novem omejene na neko maksimalno raven tako v bankah kot tudi podjetjih nasploh, recimo na kakšnih 5-6 tisoč eurov mesečno), naj gre v veliki meri (recimo v 80%) v sredstva države, ki se porabijo za državni proračun in pokojninsko ter ostale socialne blagajne. Banke dobička praktično ne morejo porabiti za kakršenkoli resničen razvoj podjetja, kot je to na primeru podjetij v gospodarstvu, zato naj se uzakoni, da gre ta njihov resnično odvečen denar državi, ki naj ga nato koristno porabi. Sploh je katastrofalno vse skupaj v slabi banki (DUTB), kjer projektni menedžer zasluži skoraj 20 tisoč eurov plače za 32 ur dela v tednu: www.rtvslo.si/slovenija/izplaca-se-biti-zaposlen-v-slabi-banki-20-000-... Banke ustvarjajo enormne dobičke zaradi svojega trženja z obrestmi sploh na področju posojil, a ko jim ne gre vse po načrtu, sploh državne banke takoj prosijo državo za dokapitalizacijo, tega denarja pa država potem žal nikakor ne dobi nazaj. Ob upoštevanju tega predloga bi lahko država ta denar, ki ga je porabila za dokapitalizacijo bank, brez problema dobila nazaj, ob tem pa žela tudi denar dokapitalizacijske uspešnosti, ki bi ji sigurno prišel še kako prav, saj gre za izjemno visoke vsote, s katerimi bi lahko kot država bolje funkcionirala. Prav tako bančniki ne bi tako mastno služili za svoje nedelo oz. delo, ki bi ga lahko brez problema upravljali tudi računalniki ali pa v primeru direktorjev bank recimo kakšni delavci Ministrstva za finance. Trenutno definitivno zaslužijo mnogo preveč in to se potem še kako pozna na področju celotne države, kjer zmanjka denarja za druge stvari. Z drugimi besedami bi tu šlo tudi za visok varčevalni ukrep, ki bi dejansko prinesel ogromne spremembe na področju denarnih tokov in bi rešil državo. Torej, naj država pri varčevalnih ukrepih najprej razmisli o bankah in denarnih tokovih v tisti frakciji družbe, prav tako nasploh v javni upravi (kjer se prav tako porabi mnogo preveč denarja za plače uslužbencev), šele nato naj razmišlja o varčevalnih ukrepih na drugih področjih, sploh kakšnih kulturnih ali znanstvenih, ki so že tako ali tako izjemno deprivilegirana, da zdravstva recimo sploh ne omenjam, medtem ko imajo banke po vseh prizorih sodeč izjemen denarni privilegij v današnji družbi, kar se mora končati.