Ker je splošno mnenje o delovanju našega pravnega sistema v povprečju slabo (razen mnenja pravnikov samih), ter v primerjavi z drugimi državami namenjamo sodiščem v povprečju več sredstev, sodni postopki pa trajajo dlje, predlagam nekaj predlogov za izboljšanje stanja.
1. Odprava inštituta zahteve za varstvo zakonitosti.
Obrazložitev: Predvsem v zahtevnih sodnih primerih se pokaže zamudnost sodnih postopkov; zadeve se vlečejo v nedogled enostavno zaradi preveliko korakov na poti do pravnomočne obsodbe (in po njej), ter dolgotrajnosti pritožb. Nepravnomočno obsojena oseba ima možnost pritožbe na višje, ter vrhovno sodišče (v nekaterih primerih še na ustavno in evropsko), ki nato izda pravnomočno obsodbo; delo zahteve za varstvo zakonitosti opravljata že omenjena sodišča in instrument kot tak predstavlja nepotrebno potuho višjemu sodišču.
2. Podaljšanje zastaralnih rokov.
Obrazložitev: Predvsem v hujših primerih korupcije se bi morali podaljšati zastaralni roki, ter pogosteje oz. avtomatsko izrekati pripor z možnostjo visoke varščine, da se obsojencu, kot sta npr. Časar in Zavašnik nebi splačal beg v tujino. 
3. Uvedba/povečanje odgovornosti na sodiščih.
Obrazložitev: Kljub nasprotnim trditvam pravnikov, pravniki pri nas (predvsem sodniki, tožilci in stečajni upravitelji) ne nosijo dovolj velike ogovornosti za svoja dejanja. Vsaka padla sodba na sodišču prve stopnje, ter ponovno sojenje (in teh je v zadnjem času veliko), pomeni poraz oz. slabo delo sodišča, ki bi moralo biti (hkrati z odgovorno osebo) denarno sankcionirano. Za vsako padlo sodbo (kjer krivec ni policija) bi sodišču in odgovorni osebi morali v naslednjem letu odtegniti npr. 1% prihodka, ob hitrejšem reševanju zadev in zmanjšanju zaostankov pa nagraditi z dodatnim prihodkom.
Odgovorne osebe (sodniki, tožilci in stečajni upravitelji) bi v primeru kršitev morali biti kaznovani z vpisom trajne opombe v osebno kartoteko, ter denarno kaznijo, v primeru večjih kršitev bi moral biti predviden avtomatski odpust iz službe, ter trajni odvzem licence (in morebitni kazenski pregon). Ukiniti bi bilo potrebno tudi trajni sodniški mandat.
Problem je tudi pravni interes - nekatere zadeve se ne izboljšujejo, ker enostavno ni osebe s pravnim interesom, npr. vsi pravniki se ob kakšni padli sodbi zgovarjajo na slabo zakonodajo - slednji bi morali ob vedenju za napake/luknje v zakonodaji podati predlog popravka, ter biti nagrajeni za to.
K večji učinkovitosti sodišč bi pripomogla tudi obširnejša uporaba alternativnih oblik reševanja sporov (z odpravo sedanjih pomanjkljivosti).
4. Omejitev možnosti alternativnih oblik prestajanja kazni, ter predčasnih izpustov prestajanja kazni.
Obrazložitev: Izrek možnosti prestajanja zaporne kazni v alternativnih oblikah bi moral biti podan takoj po končanju sojenja - z obsodbo, ne pa da se sojenje podaljša z vložitvijo prošnje in ponovno obravnavo. Možnost prestajanja kazni v tej obliki morala biti bolj omejena na kaznjence z manjšimi kaznimi, obtoženci umorov, hujših prevar in korupcije in podobni (sploh, če so imeli vpliven položaj in vpliv na velik krog ljudi) nebi smeli imeti te možnosti. Kot dodatna možnost bi se lahko (v duhu prenatrpanih zaporov) ljudi, ki se jih trenutno napoti v odprti oddelek zapora, v prihodnje premesti v hišni zapor, z nesnemljivo GPS zapestnico; za druge zaprte bi pa lahko uredili družbeno koristno delo (pod varstvom) tudi izven zaporov.
Predčasni izpusti iz zapora ne bi smeli biti pravilo, ampak izjema - za nekatere ljudi, ki prvič prestajajo zaporno kazen, so prestali 2/3 kazni in za katere se presodi, da ne obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Možnost predčasnega izpusta bi morala biti izrečena ob pravnomočni obsodbi - in nebi smela biti podana vedno.
5. Odprava osebnega vročanja sodb.
Obrazložitev: Zaradi farse osebnega vročanja sodb, ki so se predvsem pokazale v primerih Janša in Bratušek, bi bilo potrebno spremeniti osebno vročanje sodb na primer tako, da se prvič osebno poskusi vročiti na domačem naslovu obsojenca, nato po elektronskem sporočilu, v drugem poskusu bi se nato štelo kot vročeno (kvečjemu bi še bila možna vročitev odvetniku). Zaradi primera Časar bi poleg tega bilo potrebno spremeniti možnost neosebnega podajanja pritožb na sodišču preko posrednika/osebe s pooblastilom - udeleževanje v sodnih procesih preko pooblastila bi se lahko posluževali le ljudje, ki niso na begu.
6. Odprava odloga prestajanja zaporne kazni zaradi zdravstvenih razlogov.
Obrazložitev: Primeri kot so Zidar, Bavčar in Kangler so s sklicevanjem na zdravstvene težave prinesli zamude v sojenju, zavlačevanje začetka prestajanja kazni oz. izogibanje le-tej. Predlagam da se odlog prestajanja kazni zaradi zdravstvenih težav ukine in se ob sklicevanju na zdravstvene težave pravnomočno obsojenega nastani v bolnišnico (v primeru sklicevanja na psihične težave v psihiatrično bolnišnico), brez možnosti izhoda, torej kazen prestaja tam. Če bi se izkazalo (z drugim mnenjem ali pozneje), da je obsojeni neupravičeno prejel diagnozo o zdravstvenih težavah in posledični nesposobnosti prestajanja kazni v zaporu, bi sledil trajen odvzem zdravniške licence zdravniku, ki je diagnozo izdal (skupaj s sojenjem). Možnost bi tudi morala biti takojšnje sojenje v odsotnosti, brez zavlačevanja.