Predlagam ustanovitev prostovoljnega vojaškega tečaja pod okriljem Slovenske vojske v različnih vojašnicah po Sloveniji, ki bi vsaj deloma nadomestil prostovoljno služenje vojaškega roka. Njegov namen bi bil karseda največje število ljudi (tako moških kot žensk) poučiti o uporabi in obrambi pred različnim orožjem ter o samih vojaških taktikah in vojaških reševanjih. Opravljen tečaj ne bi smel pomeniti večje možnosti za vpoklic v vojsko, ampak le morebitno krajše služenje vojaškega roka, če bi zaradi takšnih ali drugačnih razmer to spet postalo obvezno ali nujno, saj bi se del potrebnega znanja osvojil že na tem tečaju. Od služenja vojaškega roka bi se razlikoval v tem, da bi se skoncentriral na osnovne zadeve glede orožja in vojaške taktike, ne pa na morebitno fizično pripravo, red ali daljše bivanje v različnih vojaških centrih, kot je to v navadi za služenje vojaškega roka. Zanj bi se lahko odločil vsak polnoletni posameznik osebno in se zanj prijavil v svoji najbližji vojašnici, kamor je bil kmalu po dopolnjenem 18. letu starosti vpoklican na predavanje o možnostih udejstvovanja v Slovenski vojski. Ta tečaj bi lahko tudi vojsko oz. vojašnico samo prišel ceneje kot prostovoljno služenje vojaškega roka, ob tem pa prav tako širil glavno poslanstvo vojske, nauk o obrambi in reševanju, vendar na ljudem prijaznejši in manj naporen način kot pri služenju vojaškega roka. Potekal bi večje število ur (vendar precej nižje število ur od služenja vojaškega roka) in najbolje v kasnejših popoldanskih urah delovnikov in/ali vikendi. Po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka namreč večina ljudi, ki tega nikoli ni opravljala, sploh ne zna ravnati z orožjem, kaj šele se ga obraniti, zato so lahko v bistvu takšni ljudje precej nevarni za vso okolico, če jim na kakršenkoli način orožje pride v roke in z njim ne znajo ravnati. Prav tako je pomembna tudi obramba pred samim orožjem, če jih želi s tem napasti kakšen zločinec ali duševno bolan človek. Ta znanja lahko pridejo precej prav tudi civilistom v vojni, če kdaj pride do kakšne vojne oz. agresije s strani drugih vojaških sil. S tem tečajem bi se Slovenska vojska na prijaznejši način približala ljudem samim, da je ti ne bi gledali več kot na neko sredstvo prisile, ki jih vpokliče samo takrat, ko jih potrebuje, ampak tudi kot izobraževalno institucijo, ki je vselej pripravljena ljudi poučiti o nekaterih za življenje precej pomembnih zadevah, ki jim bodo morda nekoč lahko pomagale rešiti življenje, saj se nikoli ne ve, kdaj lahko človeku ta znanja pridejo prav. Po drugi strani se mi zdi prostovoljno služenje vojaškega roka, ki je dolgo tri mesece, nekoliko predolgo in mladi ljudje so v sklopu tega več ali manj zdoma in stran od svojih družin in prijateljev, zaradi česar se tudi večina za to sploh ne odloča in se je temu še v času, ko je bilo obvezno, na vsak način želela izogniti. Mislim, da bi prostovoljni vojaški tečaj ustvaril nek kompromis tako med željami mladih (in navsezadnje tudi nekaterih starih) po teh znanjih kot tudi med željami Slovenske vojske same, ki se tako ali drugače želi približati ljudem in jim pokazati, da vojska niso samo vojne, ampak je lahko tam tudi veliko uporabnega znanja z različnih področij in lahko v določeni meri, če vojn ni, služi tudi kot v dobro uporabljeno sredstvo rekreacije oz. v primeru streljanja tudi športa.