Spoštovani!
Pravna pravila (glede rokov), kot jih imamo trenutno zamišljena v teoriji v Sloveniji, v praksi ne delujejo. V tem primeru je govora o sodnih zaostankih, po katerem je Slovenija prava rekorderka.
Glede na dejstvo, da v praksi tisti, ki ta pravila uporabljajo, ne opravljajo svojih ravnanj v roku (sodni zaostanki), menim da bi morala Slovenija za vmesni čas prenehati uporabljati instittut zastaranja. Vse za čas dokler sodstvo ne bo sposobno odpraviti sodnih zaostankov.
Povsem nepravično se zdi, da če na eni strani tisti ki ima neko upravičenje, da tega na koncu  ne dobi zaradi instituta zastaranja. Problem sodnih zaostankov se skriva v državi in v njenem nefunkcionalnem sistemu, zaradi katerega trpijo državljani.
Če država ne uspe uničiti posameznika že s tem, ker o njegovih pravicah sodišče odloča nenormalno dolgo časa in zaradi tega vmes izgubi svoje upravičenje (ali življenje), ga uniči s tem, ko se začne sklicevati na zastaranje.
Zastaranje je smiseln institut samo v tistih državah, kjer sodni sistem deluje tako kot bi moral. Dokler pa v Sloveniji ta zadeva ni urejena tako kot bi morala biti, pa menim da tudi zastaranja nebi smeli uporabljati, saj se ta institut na koncu zdi kot neka rešitev za vse tiste, ki želijo državo izigrati.
Kot primer lahko navedem izmikanje Zavašnika glede izvršitve kazni zapora. Vse kar je potreboval, je bilo to, da se je državi izmikal dokler zadeva ni zastarala. Kaj so imeli od tega starši umrlih otrok? Kaj pomaga mrtva črka na papirju, iz katere izhaja neko zadoščenje, hkrati pa tisti ki bi moral to "plačati", tega ne naredi, ker mu zadeva enostavno zastara.
Če zastaranja ne morate ukiniti, vsaj roke zanj podaljšajte. Po mojem prepričanju ta institut nima mesta tam kjer sodni sistem ni učinkovit. Pravna pravila predpisujejo neke roke in k tem rokom na koncu doda čas do zastaranja, vendar če ti roki v prvi vrsti niso upoštevani, potem ne vidim razloga zakaj bi se moral upoštevati ravno rok glede zastaranja.