Vladi R Slovenije predlagam, da na mehak način poskuša zmanjšati število zaposlenih v celotnem javnem sektorju R Slovenije. Kot vemo, je po prognozah viška zaposlenih vsaj nekaj tisoč delavcev.
Vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno, predčasno in poklicno pokojnino manjkata manj kot dve leti se ponudi možnost tkim. "odhoda na čakanje" (napoteni na zavod za zaposlovanje R Slovenije kot viški zaradi poslovnih razlogov). 
Delavci prejemajo nadomestilo plače in jim teče pokojninska doba ter dobijo odpravnino. Na takšen način upokojujejo Slovenske železnice in še kdo pa so vsi zadovoljni. 
Navedeno utemeljujem s tem, da gre povečini za starejše, na nekaterih delovnih mestih že izgorele delavce (policisti, prav. policisti, cariniki....). Prav prej navedene je podaljševanje delovne dobe najbolj prizadelo, saj so pred desetimi, dvajsetimi leti delali v najbolj nemogočih razmerah. Prav tako ugotavljam, da imajo slednji na svojih računih dovolj sredstev za izplačilo poklicnih pokojnin (ki po zakonu ne smejo biti nižje od starostne).
Obenem naj opozorim še na nekaj. Opažamo trend povečevanja tkim. pisarniških delavcev na račun operative. Zlasti je to pereče v nekaterih službah. Povečevanje birokracije (kup novih evidenc, seznamov, registrov in podvajanje le teh - kot da se v dobi računalništva vse potrebno ne da dobiti iz že obstoječih). Omare polne fasciklov, ki naj bi impresionirale nadrejene, da tu se pa res dela. Zlasti je to opazno v nekaterih državnih direktoratih, kjer se v izogib premeščanju zaposlenih v operativo in zmanjševanju števila zaposlenih izmišljajo vedno in vedno nova delovna mesta in nova papirologija. Vsa opozorila zaposlenih iz operativnega dela največkrat ne zaležejo in so bob ob steno. Načini vodenja so etatistični, največkrat skregani z logiko racionalnosti in načeli dobrega poslovanja. 
Še nekaj! En učenec več v razredu v zadnjih treh razredih O.Š. ne bo pokvaril nivoja izobraževalnega procesa. Razumem pa, da je potrebno imeti v prvih treh razredih O.Š. manjše učne skupine. Na nekaterih fakultetah profesorji predavajo 150 študentom naenkrat. Prav tako se mi zdi že z varnostnega vidika vprašljivo, če damo na oddelek v zaporih s 70 zaprtimi osebami le enega prav. policista (paznika). To je nekako tako, kot da bi v nočno patruljo na obrobje mesta poslali le enega policista. Teoretično bi pa seveda lahko sistematizirali tudi nočnega vzgojitelja (razbremenilni razgovori, preprečevanje suicida), nočno dežurno med. sestro (prva pomoč, delitev večerne terapije) itd. Karikiram, da se slednje dogaja v obratnim zaporedju v neoperativnem delu javne uprave (birokracija).