Predlagam, da se v zakon o volitvah (v lokalne skupnosti, v državni zbor in predsednika republike), uvede posebno poglavje ali pa oblikuje nov zakon, ki omogoča odpoklic osebe, ki je bila v državno ali lokalno predstavniško telo - institucijo (predsednik države, poslanec v državnem zboru, svetnik v občinskem ali mestnem svetu, župan) veljavno izvoljena na splošnih volitvah. Postopek odpoklica bi bil zelo enostaven, saj bi potekal z dvofaznim zbiranjem podpisov na upravnih enotah. Gre za model, ki je procesno podoben referendumu. V prvi fazi bi se oblikovala pobuda za odpoklic. Da bi bila pobuda uspešna, bi bilo potrebno (v roku 15 dni) zbrati podpise 1% volilnega telesa. V kolikor bi bila ta faza uspešna (pravočasno zbrana kvota podpisov), bi se prešlo v fazo zbiranja podpisov podpore odpoklicu: za odpoklic poslanca, svetnika ali župana bi bilo potrebno zbrati podpise pristojnega 10% volilnega telesa (na lokalni ali državni ravni), medtem ko za odpoklic predsednika države 25%. Podpisi podpori odpoklica se zbirajo 30 dni od dneva veljavnosti pobude. V primeru odpoklica župana, ki županuje občini z 10.000 prebivalci in 9.000 volilnimi upravičenci bi to pomenilo, da bi pobudo za vpoklic na UE moralo vložiti 90 volilnih upravičencev. Župan bi bil odstavljen, če bi (v 30 dneh po veljavnosti pobude) pobudniki zbrali 900 podpisov. V primeru, da je odpoklic uspešen: za posamično funkcijo se ponovijo volitve (volitve predsednika RS, župana), za funkcijo v kolektivnih organih (DZ, občinski/mestnik svet) pa odpoklicanega nadomesti naslednji na listi. Odpoklic je mogoč najprej v 6 mesecih po imenovanju na položaj (po ustanovni seji ali sklepu) in najkasneje do 6 mesecev pred volitvami. Le še zaključna misel - komentar: mislim, da bolj demokratično ne gre. Če ljudstvo (na volitvah) nekoga imenuje položaj, je edino pošteno in demokratično, da ga ima možnost odpoklicati iz položaja. Idealno bi bilo, če bi z ustavno ureditvijo lahko omejeli pasivno volilno pravico (t.j. biti voljen) za tiste, ki so bili odpoklicani (vsaj 1 mandat), vendar (naivno!) verjamem v modrost in etičnost političnih strank, ki takšnih kandidatov ne bi predlagali.