Spoštovani, obračam se na vas kot na posrednika med mnenjem državljanov in njim vladajočimi izbranci. Pred kratkim sem se udeležila pohoda na Triglav in presunjena sem obstala na vrhu, ko sem ugotovila, da na Aljaževem stolpu ne vihra slovenska zastava, niti ni nobenih posebnih znakov za to znamenito obeležje. Podobno se mi je dogajalo tudi ob sprehajanju po Ljubljani, kjer je na raznih spomenikih narodnega pomena le redko izobešena zastava ali pa so vsaj ob praznikih nanje poveznjeni trakovi s slovensko trobojnico. Čeprav se boste zdaj nekateri obregnili ob to in dvignili glas, da izobešanje zastav nima nobenega materialnega pomena in z ničimer ne more rešiti trenutnega gospodarskega položaja Slovenije. Toda saj smo vendar ljudje. Narod, ki je našel svojo domovino na tako čudovitem koščku sveta, kot je naša dežela. Znano je tudi namreč, da ljudje potrebujejo občutek pripadnosti in kolikor že vzneseno in nepotrebno se to sliši, je tako od pradavnine. Iz časov, ko smo prišli na to zemljo in sklenili, da je to kraj, kjer želimo živeti - in tu ostali tisočletje in tristo let, kolikor živimo tu v najslabšem primeru, če ne tudi dlje - stali smo trdno nismo klonili v stoletjih zgodovine, no pa saj vsak vsaj toliko ve, kako neizprosna je vedno bila. Menim tudi, da je pri Slovencih težava, da se svojo zgodovino učimo na preveč tuj način - kot bi učbenikov ne pisali sami in pustili, da nam jih pišejo tujci, ki so nam Slovenijo vedno zavidali in želeli zase, in kot bi želeli v nas ustvariti občutek, da se moramo česa sramovati ali da se moramo celo komu kaj opravičevati - saj smo vendar eden redkih narodov, ki nikoli nikomur ni želel žalega ali želel tujega lastnino. Da ne izpade patetično, govorim iz lastnih izkušenj, saj ni dolgo tega, kar sem tudi sama hodila na gimnazijo in vem, kako se povečini poučuje naša zgodovina, da o razporeditvi učnega načrta pri geografiji ne zgubljam besed, ker je geografija Slovenije puščena za na konec, najprej se obdela ves ostali svet, lastno domovino pa večinoma podrobneje spoznajo v 4. letniku samo tisti, ki so jo izbrali na maturi. Zato sklepam, ker je skalnati masiv Triglava kakor tudi preostali del TNP v nikogaršnji in hkrati vsakogaršnji narodni lasti, kot npr. tudi morje in reke, dobrina nas vseh, da se posveti večja pozornost pravne podlage za izobešanje narodnih obeležij, kot so torej venci, trobojnice in zastave, na vidnih spomenikih, ki so porok naše slavne zgodovine in bodo ponosno predajali izročilo na naše zanamce. Saj smo vendar ljudje.