Spoštovani!
Za razsvetljavo cerkva in ostalih kulturnih spomenikov ter fasad v Sloveniji zapravimo ogromne količine denarja. V primeru, da v letošnjem letu vlada vloži v racionalno razsvetljevanje teh objektov, lahko s tem v prihodnje prihranimo ogromno energije in denarja. Dovolite mi, da jasno demonstriram logiko, ki za tem stoji:
 
V Sloveniji imamo po podatkih iz leta 1991 2887 cerkva (vir: Wikipedia). Privzemimo konzervativno, da je od tega večina, ~ 80%, osvetljenih.  0,80 * 2900 = 2320 osvetljenih cerkva Cerkve osvetljujejo praktično brez izjeme po celo noč in denimo, da je povprečna dolžina noči okvirno 12 ur, pri čemer odštejemo mrak in zoro, torej imamo v povprečju nekje 9 ur dolgo noč. Povprečna cerkev je osvetljena z dvema do tremi 400 W reflektorji, torej ima povprečna cerkev 1000 W razsvetljave.  Cena električne energije za nočno razsvetljavo je 0,1 €/kWh. Povprečen dan razsvetljave cerkva slovenske državljane stane: 1 kW * 9 h * 2320 * 0,1 €/kWh = 2088 € V enem letu državljani tako za razsvetljavo cerkva porabimo: 365 * 2088 € = 762.000 € Za razsvetljavo cerkva porabimo okvirno milijon € na leto! Običajno so reflektorji nameščeni popolnoma nestrokovno in gre mimo fasade več kot 50 % svetlobe. Obenem so mnogo premočni in bi ob upoštevanju prilagodljivosti očesa na intenziteto svetlobe enak učinek na fasadi dosegli z manj kot 1/4 trenutne moči, ki pada na fasado. Tako od trenutne porabe lahko odštejemo najprej polovico, ki gre mimo, nato pa še zmanjšamo rezultat na 1/3 tega: 762.000 € / 2 / 3 = 127.000 € Tako iz milijona € pridemo na okvirno 100.000 €! Če luči ugašamo med 11. in 6. uro zjutraj, ko teh sicer izjemno lepih kulturnih spomenikov, ne gleda nihče, dobimo porabo, ki je v povprečju še za 7/9 manjša, torej: 2/9 * 127.000 € = 28.000 € Namesto milijona € bi tako lahko porabili za enak dosežen učinek (da vidimo razsvetljene cerkve) z: 30.000 € / 762.000 € = 0.0037 torej s 3,7 % trenutnih stroškov in porabe električne energije, torej za isti učinek 96 % prihranek! TO JE REALNI KOMPROMIS ESTETIKE NA ENI STRANI TER VARČNOSTI IN RACIONALNOSTI NA DRUGI 1000.000 € -> 30.000 €
Kot dokaz je Društvo Temno nebo Slovenije enega od predhodno nepravilno in neprimerno razsvetljenih objektov na območju Mestne občine Ljubljana saniralo in v praksi dokazalo, da vse navedbe zgoraj držijo.
Koliko stane sanacija? Skupaj z montiranjem in delom nekje med 1000 in 2000 € na objekt. Takšna oprema potem traja realno gledano nekje 15 let. Torej nas bo zamenjava stala:
2000 € * 2320 = 4.640.000 €
v 15 letih pa bomo na ta račun privarčevali:
15 * 0.96 * 762.000 € = 11.000.000 €
Privarčevana razlika v življenjski dobi je 7.000.000 €! Pri čemer bomo bistveno zmanjšali še vpliv teh objektov na svetlobno onesnaženje, na zmanjševanje biodiverzitete (predvsem trenutno zelo ogroženih nočnih vrst metuljev, netopirjev in nekaterih ptic), na zmanjševanje rakavih obolenj in drugih z nočno razsvetljavo povezanih bolezenskih težav itd. Pri tem bomo v ozračje zaradi manjše porabe spustili analogno porabi energije, 96% manj CO2 in ostalih škodljivih plinov ter snovi, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije.
Predlagam, da se za razsvetljevanje strogo uporabljajo luči z nizko temperaturo, pod 2300 K, saj takšne luči daleč najmanj onesnažujejo okolje (strogo modra svetloba povzroči 16x več svetlobnega onesnaženja kot strogo rdeča!). Temu se skupaj z energetsko učinkovitostjo sijalk (~ 130 lum/W) najbolje približajo visokotlačne natrijeve sijalke.
Prihranek podobnega reda velikosti bi dosegli tudi s sanacijo ostale razsvetljave fasad in ostalih kulturnih spomenikov, trgov in podobnih objektov, ki sami po sebi sicer nočne razsvetljave razen zaradi estetskih učinkov ne potrebujejo. 
Neto prihranek, ki je dvakrat večji od vložka, je vse prej kot zanemarljiv. Tudi, če takšen prihranek dosežemo z najemom kredita, se več kot izplača. Obenem pa doseže mnoge, mnoge pozitivne učinke na zdravje ljudi in okolje ter daje na konstruktiven način izjemno pozitiven vzor.
S spoštovanjem, 
Matic Smrekar