Predlagam vladi, da sprejme zakon, s katerim se globa  dolžnika ne bo več prenesla na njegove dediče in se bo po njegovi smrti  avtomatično brisala. S tem se bo dediče zaščitilo pred globami za dejanja, ki jih oni sami niso zagrešili. 
Pri tem predlogu se sklicujem na 28. člen Ustave Republike Slovenije (načelo zakonitosti v kazenskem pravu). Ta člen namreč v 1. odstavku zapoveduje, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je  kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje  storjeno. V kolikor bi morali dediči plačati globo, bi to pomenilo, da je biti dedič kaznivo.
Pri 2. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) pa piše, da nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za  dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo  storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen ali druga  kazenska sankcija. Prenos globe z dolžnika na njegove dediče bi pomenilo, da je dedovanje kar naenkrat določeno kot kaznivo dejanje.
Poglejmo še Zakon o prekrških (ZP-1). V tem zakonu je v 7. členu opredeljena domneva nedolžnosti. Kdor je obdolžen prekrška, velja za nedolžnega, dokler njegova odgovornost ni ugotovljena s pravnomočno odločbo. V 9. členu je opredeljena odgovornost za prekršek. Prva točka 9. člena pravi, da je za prekršek odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom.
V kolikor bi se dolg iz naslova glob po smrti dolžnika prenesel na njegove dediče, bi to pomenilo kršitev tako Ustave Republike Slovenije kot KZ-1 in ZP-1.