V R Sloveniji velja ureditev, da se v postopkih dedovanja , kmetijska zemljišča dedujejo glede na dedne deleže. To pomeni, da danes veliko število prebivalcev Slovenije poseduje n.pr::  4/125 parcele kmetijskega ali gozdnega zemljišča v velikosti 1-2 ha, v rojstnem kraju svojih prednikov , za katerega mikro lokacijo morda danes vedo le iz naslova elektronskih medije ( Google map). Teh zemljišč, ker so zelo razdrobljena ni mogoče ne odprodati niti odstopit, problem velikega števila neaktivnih lastnikov pa povzroča tudi neskončne probleme pri postopkih komasacije kmet.zemljišč .  V letošnji zimi ob nepopisni škodi zaradi žleda je država naložila lastnikom, tudi tem z deleži 4/125 in podbno, da morajo stanje sanirati. Kako, če  niti ne vedo, kje so jim  teta ali starši  zapustili delež gozda ali travnika. Še posebej je problem te vrste dedovanja pereč na območju Primorske.
Ker bo situacija z drobljenjem kmetijskih zemljišč iz generacije v generacijo bolj "negospodarna" predlagam , da resorni ministrstrstvi ( pravosodje in Kmetijstvo in okolje)  problematiko prouči in predlaga zakonsko ureditev, ki bo skozi postopke dedovanja ohranjala vrednost kmetijskih zemljišč, ne pa zmanjševala.