Spoštovani, Glede na vse večje nezaupanje v pravosodni sistem R. Slovenije,  predlagam, da se uvede večji nadzor na delom sodnikov. Pri vsaki razveljavljeni sodbi (posebej pa, če gre za bistvene kršitve, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno preveriti po uradni dolžnosti), bi sodnik, ki je vodil postopek dobil negativne pike, ki bi se  seštevale kot je tudi primer pri cestno prometnih kršitvah. Po doseženem določenem številu pik, bi se sodniku zmanjšala plača na višino plače strokovnega sodelavca in bi naslednjih šest mesecev moral delati pod nadzorom višjega mentorja, razlika plače, ki jo je prejemal in, ki bi mu po novem pripadala, pa bi se v enem delu izplačala mentorju kot dodatno delo, preostali del, pa bi šel v proračun. Menim, da bi s tem  načinom nadzora, sodniki na prvi stopnji bolj skrbno in vestno opravljali svoje delo in bi bilo verjetno tudi manj pritožb ter več zadovoljnih strank. Prav tako menim, da je potrebno natančno opredeliti, razliko med pisnimi in računskimi pomotami to je napakami v imenih in številkah, katere sodišče sme kadarkoli popraviti, vse v skladu z 328. člen Zakona o pravdnem postopku ter neskrbnim in nevestnim delom posameznega sodnika. Namreč, primer, s katerim sem dobro seznanjena se je zgodil na Okrožnem sodišču v Mariboru, ko je stečajna sodnica svoje očitno nevestno delo ( iste napake je storila v štirih zaporednih Sklepih o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika, ki se povrh vsega objavljajo na AJPES-u, za pravilnost objavljenih podatkov pa po ZFPPIPP odgovarja sodišče) opravičila tako, da je to imenovala »pisne napake«. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, pa je sledila takšnemu mnenju.  Če bi nadzor na delom sodnikov bil večji, takšna in podobna ravnanja sodnikov, nikakor ne bi bila opredeljena kot »pisne« napake, ampak bi sodnik odgovarjal za svoje, očitno nevestno opravljeno delo.    S spoštovanjem, Tanja Mehle