Vlado pozivam, da spremeni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). 
Ker je napak v tem zakonu bistveno preveč za to, da bi vse našteval, se bom osredotočil na člene 271, 272 in 273 ki rušijo področje moralne odgovornosti posamezne stranke v plačilnem prometu.
Po omenjenih členih je namreč stečajnim upraviteljem omogočen svojevrsten manever, s katerim lahko izterjajo denar celo od tistih, ki so sicer upniki in kot taki s stečajem dolžnika utrpijo finančno škodo. Zakon gre celo tako daleč, da stečajnemu upravitelju ni potrebno dokazati terjatve, temveč je dovolj že domneva.
Primer: zasebnik A izpelje storitev za podjetje B in izstavi račun. Podjetje B s plačilom zamuja (ni važno koliko!!) in tik pred stečajem (lahko tudi do 3 mesece prej) odplača del storitve. Ko gre podjetje B v stečaj, lahko stečajni upravitelj zahteva povrnitev vseh plačil, ki so bila izvedena v zadnjih 3 mesecih, ne glede na način in naravo izplačila. 
Dejansko gre za anomalijo, ki na račun oškodovanja normalno poslujočih podjetij, polni proračun podjetja v stečaju. Tako se danes iz zdravih podjetij, ki so dejansko upniki, stekajo enormne vsote na račune mrtvih podjetij, od česar imajo dejansko korist izključno stečajni upravitelji.