Predlagam, da se uvede omejitev prostega pretoka vseh tujih delavcev v Republiki Sloveniji, kot je nedavno storila tudi Švica,  vse dokler ne pade povpraševanje po delovni sili, oziroma, vse dokler ne pade stopnja brezposelnosti v državi na minimalno raven. Priseljenci uničujejo slovensko identiteto, zbijajo ceno delovne sile ter našim kvalificiranim delavcem odvzemajo delo. Vedno več je namreč brezposelnih Slovencev, ki bi lahko dobili zaposlitev drugje, a prav tako je veliko delovnih mest zasedenih prav z strani tujcev. Če navedemo še osnovne statistične podatke o neto selitvah, vidimo, da je bil povprečni  letni neto selitveni prirast v letih 2005 – 2009 11.477 oseb. Relativno je bilo to 5,7 neto  priseljencev na tisoč prebivalcev.  Na splošno pa lahko pričakujemo, da bo Slovenija tudi v prihodnje ostala neto imigracijska država, kar pomeni, da bo to še slabše vplivalo na status Slovencev. Kriza je v začetku bolj prizadela domače delavce, kasneje pa se je zaradi posegov ekonomske politike in kot posledica velikih težav sektorjev, ki zaposlujejo največ tujcev, širila tudi na tuje delavce. Vlada Republike Slovenije je z različnimi parcialnimi ukrepi predvsem od leta 2009 naprej  posegala na področje zaposlovanja tujcev. Najprej je posegla po znižanju kvote DD in po vrsti omejitev. Leta 2011 pa je spremenila tudi zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Kljub temu pa podatki o zaposlovanju tujcev v obravnavanem obdobju kažejo, da je bila politika vlade bolj ali manj neuspešna, saj je število veljavnih DD v marcu 2011 še zmeraj presegalo 74.000, padec v kasnejših mesecih pa je posledica spremenje ne zakonodaje in ne realnega znižanja števila tujih delavcev na našem trgu dela.