Če se že pojavlja predlog za novo slovensko zastavo, bom primaknila še svojo težavo, ki me spremlja vse od začetkov Slovenije.
Ob olimpijskih igrah se mi že x-tič dozdeva, da je Zdravljica - čeravno Prešernova -  sicer prijetna napitnica, nadvse primerna denimo za kako srečanje ob 40-obletnici mature. Toda: manjka ji prav vse, kar potrebuje spodobna himna, denimo besedilo, ki bi obsegalo kaj več od trkanja kozarcev in zavedanja, da bi bilo na svetu lepše, če se ne bi prepirali s sosedi. Uglasbitev je tako medla in neizvirna, da me še niti enkrat ni zares prijelo, da bi ob njej vstala - to pač naredim, vendar zgolj in samo zato, ker se spodobi -  nikdar zato, ker bi to želela. Prava himna te izstreli s stola.
Predstavljam si, da mora himna predvsem imeti vsaj nekaj malega monumentalnosti:. besedilo, ki nekaj pove, glasbo, ki temu da ustrezen okvir. Oboje pa takšno, da človek ob njej kaj začuti.
Moj predlog je žal samo delen: zamisli za besedilo žal nimam - pa saj smo menda narod pesnikov, tako da bi se že našel kdo, ki bi ga bodisi napisal bodisi našel primerno obstoječe.
Ko gre za glasbo, predlagam delo Marjana Kozine Na svoji zemlji (www.youtube.com/watch?v=E3A35iXVdNY). To glasbeno delo je med Slovenkami in Slovenci dobro znano in priljubljeno. Vsekakor je mogočnejše, glasbeno pa daleč kakovostnejše in bolj prepričljivo od Zdravljice.
S spoštovanjem