Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se samostojnemu podjetniku, katerega dohodek je nižji od minimalne plače, upošteva dohodek, ki bi ga lahko zaslužil = razlika do 75% MP za SP, KD. CSD upošteva fiktivni dohodek, čeprav ga podjetnik ni zaslužil in z njim NE razpolaga. Organ, kot je CSD, je dolžan v postopku ugotoviti dejansko stanje s stopnjo gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo. Zaradi neupoštevanja materialne resnice so take odločbe nezakonite in neveljavne. Skladno z zakonom so Odločba o odmeri dohodnine ter podatki iz Davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti dokazila o dohodku. Organ, kot je CSD, je tako ves čas postopka dolžan ugotoviti resnična dejstva in okoliščine, ki stranki omogočajo pridobitev pravice. Ker organ pri svojem odločanju ne upošteva načela materialne resnice, prinese neugodne posledice za stranko. Napačno ali nepopolno ugotovljena dejstva prinesejo ne le odstopanje od upoštevanja načela materialne resnice, ki je temeljno načelo splošnega upravnega postopka, temveč tudi izdajo nezakonite odločbe, kar v praksi lahko pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. V kolikor stranka ne razpolaga s fiktivnim dohodkom, je absurdno upoštevati na podlagi načela materialne resnice dohodek, ki ne obstaja. Prvi del 14.člen-a ZUPJS je tako nezakonit in neprimeren upravni akt in v nasprotju z načelom materialne resnice. Temeljna načela upravnega postopka zahtevajo od uradne osebe, pooblaščene za izvajanje postopka in za odločanje, da se pri svojem delu vseh devetih načel upravnega postopka drži kot principov. Prav tako je uradna oseba dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti med 14.členom ZUPJS ter načelom materialne resnice in načelom zakonitosti, ki sta podlagi verodostojnosti upravnega postopka.  Predlagam, da se 14. Člen ZUPJS ustrezno spremeni in upošteva dejanske dohodke podjetnika pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Utemeljitve, da imamo tak zakon zato, ker nekateri podjetniki prirejajo svoje bilance, ne zdržijo, saj imamo uzakonjene druge postopke za preverjanje in sankcioniranje morebitnih kršitev goljufivih podjetnikov. Glede na 51. člen ZUPJS CSD podatke pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov 26 upravljavcev, in sicer od različnih ministrstev, javnih zavodov (ZPIZ, ZZZS, ZRSZ..), DURS, GURS, sodišč itd. za ugotavljanje finančnega stanja družine. Na takšni osnovi se dobijo dejanski podatki in ni možnosti prikrivanja. Razmere na trgu so težke in nekateri podjetniki žal zaslužijo manj kot znaša minimalna plača in jih zato ne gre obsojati. Še vedno je bolje, da zaslužijo vsaj nekaj in si sami plačujejo prispevke za socialno varnost ter tako niso breme države, kot bi bili, če bi jutri zaprli podjetje in se prijavili na Zavodu za zaposlovanje.