Vsak dan na poti v šolo na križišču Čufarjeve in Kolodvrske, v bližini RTVSLO, srečam gospo, ki v teh čedalje bolj mrzlih jesenskih dneh leži na predpražniku neke trgovine. Nihče se ne zmeni zanjo in na sploh gremo vedno vsi mimo kot da ni nič narobe in tako pač je.
Ker ji pač sam ne morem pomagati torej "predlagam", da pač država nekaj ukrene saj menim da ima ustrezna sredstva(www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/zunanja_politik...).
 
Takšne stvari v socialni državi niso dopustne. Ženska nima zagotovljenih osnovnih življenskih pogojev, slečena je vsakaršnega dostojanstva in vse to mirno gledamo in obenem dopuščamo. Razumem da država pač nima moči da bi odpravila revščino in to v tem predlogu niti ni moj namen.
Ampak dejstvo, da bo ta stara gospa lepega dne umrla od vsega hudega, jaz pa bom šel mirno mimo nje in tega niti ne opazil, je neizbežno ter grozljivo. Če ona ni upravičena do humanitarne pomoči, potem ne vem kdo je.