UVOD
V večstanovanjskih stavbah se nekateri pritožujejo, da imajo nesorazmerno visoke stroške za ogrevanje stanovanja (recimo dvakrat višje kot pri plačevanju po ogrevani površini) odkar se uporablja delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi. Istočasno imajo drugi v stavbi minimalne stroške za ogrevanje (recimo 30 % od  plačevanja po ogrevani površini). Ali je možno tako velika nesorazmerja opravičiti z dejansko porabo?
Poglejmo poenostavljen primer. V stavbi sta dva enaka stanovanja, ki morata za tekoči mesec ogrevanja plačati skupaj 200 EUR (delež na vsakega po ogrevani površini 100 EUR). Ker ima prvi odčitek iz delilnikov nič, plača samo 30 % po ogrevani površini, kar znese 30 EUR. Drugi plača 30 % po ogrevani površini in ostanek po odčitku iz delilnikov, kar znese skupaj 170 EUR (30 + 170 = 200). Razmerje plačil je 1 proti 5,67. Ali je to plačevanje po dejanski porabi?
Splošno je znano, da se pri znižanju temperature v prostoru za 1stC pod normalno bivalno (21stC) poraba toplote zmanjša za okoli 5 %. Če bi v prvem stanovanju drastično varčevali in znižali temperaturo za 3°C pod normalno (18stC), bi bili stroški po dejanski porabi toplote 85 % od celotnega deleža po ogrevani površini stanovanja, kar bi zneslo 85 EUR. Če bi v drugem stanovanju pretirano zvišali temperaturo ogrevanja za 3°C nad normalo (24stC), bi bili stroški po dejanski porabi toplote 115 % od celotnega deleža po ogrevani površini stanovanja, kar bi zneslo 115 EUR. Razmerje plačil v tem skrajnem primeru bi bilo 1 proti 1,35. To bi bilo bližje načelu plačevanja po dejanski porabi.
Kaj pove fizika o toploti? Toplota prehaja skozi stene  iz  prostora  z  višjo  temperaturo  v  prostor  z  nižjo temperaturo, dokler se temperaturi ne izenačita. Prehod toplote je premo sorazmeren z razliko temperature, površino stene in toplotno prehodnostjo stene. Ogrevana stavba dovedeno toploto izgublja skozi ovoj stavbe (zunanje stene, okna, streha in tla). Količino v stavbo dovedene in za ogrevanje porabljene toplote lahko izmerimo v toplotni postaji. Toplota prehaja tudi med stanovanji v stavbi. Zato dejanske porabe toplote posameznih stanovanj v stavbi ni možno izmeriti. Izračuni pokažejo, da v stavbi neogrevano stanovanje porabi več kot 85 % toplote v primerjavi z normalno ogrevanim (100 %). Ta toplota pride v neogrevano stanovanje od sosedov skozi notranje stene, strop in tla. 
Tematiko podrobno obravnava Zaključna strokovna naloga »OBRAČUNAVANJE STROŠKOV PORABE TOPLOTNE ENERGIJE V VEČSTANOVANJSKIH STAVBAH« Ekonomske fakultete v Ljubljani. Povezave:
http://www.zenergija.si/images/Obracunavanje-stroskov-ogrevanja
 
http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Obracunavanje_Stroskov_Ogrevanja.p...
 
PREDLOG
Za nepravično delitev stroškov ogrevanja je kriv Pravilnik o načinu delitve  in obračunu  stroškov za  toploto v  stanovanjskih  in drugih  stavbah z več  posameznimi  deli  (Ur.  l. RS,  št.  7/2010), ki ne upošteva dveh dejstev:
15. člen se sedaj glasi:
»Stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se v višini najmanj 60 % in največ 80 % razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev, določenih na osnovi 10., 11. in 14. člena tega pravilnika. Preostali del stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine.«
Predlagam spremembo 15. člena:
»Stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se v višini 15 % razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev, določenih na osnovi 10., 11. in 14. člena tega pravilnika. Preostali del stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine.«