Vladi Republike Slovenije bi predlagal, da z zakonom (ali odlokom) prepove dodajanje benzena v naftne derivate in uporabo v industrijske namene. Svoj predlog bi podkrepil s škodljivostjo benzena za zdravje ljudi.
Vlada Republike Slovenije je sicer z Uredbo o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku iz leta 2002 že določila mejno vrednost in sprejemljivo preseganje za benzen in ogljikov monoksid. Kot rok za doseganje mejne vrednosti si je Vlada RS zastavila 1. januar 2010.  V skoraj osmih letih po sprejetju te odredbe sta se količina prometa na slovenskih cestah in s tem onesnaženje bistveno povečala, kar ni pozitivno vplivalo na zdravje ljudi in živali. Glede na rast prometa je ta mejna vrednost marsikje presežena. Slovenija pa bo morala zaradi presežkov emisij ogljikovega dioksida plačati v evropsko blagajno okoli 20 milijonov evrov letno, oziroma do  leta 2012 skupno 80 milijonov evrov.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200252&stevilka=2529
 
Kaj je benzen?
Benzen je brezbarvna, zelo lahko vnetljiva tekočina sladkega vonja,  ki dobro raztaplja maščobe, smole, jod in naftalen.  Benzen je pomembno industrijsko topilo in  izhodna surovina za proizvodnjo zdravil, plastičnih mas, sintetskega gumija in barvil.  Uporablja se kot dodatek k bencinu,  vendar je zaradi karcinogenosti njegova uporaba omejena.
Pridobiva se iz premogovega katrana, nekaterih frakcij nafte ali  sintetsko. Sodeč po njegovi strukturni formuli bi ga imenovali  cikloheks-1,3,5-trien, kar pa ni pravilno, ker nima stalnih dvojnih vezi. Benzen je namreč aromatska spojina s kontinuirnimi PI vezmi, zato je  zanj bolj primerna skeletna formula z včrtanim krogom, ki ponazarja kontinuirni elektronski  oblak.
Uporaba 
V 19. in zgodnjem 20. stoletju se je benzen zaradi svojega prijetnega vonja uporabljal v  kozmetiki, do leta 1920 pa tudi kot industrijsko topilo za razmaščevanje kovin,  pripravo lepil in  odstranjevanje barvnih premazov. Leta 1903 so ga  začeli uporabljati za dekofeiniranje kave, vendar  so postopek kmalu opustili. Ko so spoznali njegovo toksičnost, so ga  nadomestili z drugimi topili, predvsem s toluenom, ki ima  zelo podobne lastnosti, vendar ni karcinogen.
Benzen povečuje oktansko število bencina  in zmanjšuje klenkanje motorja, zato se je uporabljal kot dodatek  motornemu bencinu. Okrog leta 1950 ga je  nadomestil svinčev tetraetil, zaradi toksičnosti svinčevih spojin pa se je namesto  njega v nekaterih državah spet začel uporabljati benzen. Zaradi  negativnih vplivov na zdravje in možno onesnaženje podtalnice je  vsebnost benzena v bencinu v EU omejena na 1%, do leta 2011  pa naj bi se zmanjšala na 0,62%.
Toksičnost benzena ter njegova škodljivost za zdravje ljudi in živali
Benzen je toksičen in povzroča resne okvare zdravja. Manjše količine  benzena v zraku nastajajo pri zgorevanju tobaka in  drv, izparevanju bencina na bencinskih črpalkah, v izpušnih plinih  motornih vozil in izpustih industrijskih plinov.  Benzen vsebujejo tudi pare lepil, barvnih premazov, voskov za loščenje  pohištva in detergenti. Povečane koncentracije benzena so predvsem na  bencinskih črpalkah in neurejenih odlagališčih nevarnih odpadkov.
Kratkotrajno vdihavanje visokih koncentracij benzena lahko povzroči  smrt, vdihavanje nizkih koncentracij pa povzroči zaspanost, vrtoglavico,  povišan srčni utrip, glavobol, drhtavico, zmedenost in nezavest.  Zaužitje večjih količin benzena povzroči bruhanje, razdraženost želodca,  vrtoglavost, zaspanost, krče in smrt.
Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvaro kostnega mozga,  posledice pa so anemija, krvavitve in oslabitev imunskega sistema, kar  poveča verjetnost infekcij. Benzen povzroča tudi levkemijo in druge  oblike krvnega raka.
Izpostavljenost benzenu je svetovni zdravstveni problem. Dolgotrajno  izpostavljanje benzenu povzroča okvare jeter, ledvic, pljuč, srca,  možganov, DNK in kromosomov. Prva poročila, da povzroča raka, so iz leta 1920.  Kemična industrija je kljub mnogim poročilom v medicinski literaturi  šele leta 1979  priznala, da povzroča raka pri človeku. Dotlej je poskušala ovreči vse  študije, ki so so opravile na živalih in trdila, da benzen na človeka  nima nobenega vpliva. Raziskave so dokazale, da benzen povzroča raka pri  različnih vrstah preskusnih živali, ne glede na to, kako so mu bile  izpostavljene. Pri nekaterih ženskah, ki so vdihavale velike koncentracije benzena,  so se pojavile nepravilnosti v menstrualnem ciklu in zmanjšanje velikosti jajčnih celic. Vpliv benzena na plod noseče  ženske in plodnost moškega ni raziskan.
Študije na živalih so pokazale manjšo porodno maso mladičev,  zakasnitev razvoja kosti in poškodbe kostnega mozga.
Dve neodvisni študiji povezujeta benzen z redkimi oblikami raka  ledvic. Prva študija je zajela šoferje cistern za prevoz bencina, druga  pa mornarje na tankerjih, ki prevažajo benzen. Benzen je zdaj  klasificiran kot karcinogen (razred 1), ker dolgotrajna izpostavljenost  visokim koncentracijam benzena v zraku pri občutljivih posameznikih  povzroča levkemijo, akutno mielocitno levkemijo (AML) in akutno nelimfocitno levkemijo (ANLL) pa nesporno povzroča  ravno benzen.
Vir: sl.wikipedia.org/wiki/Benzen