Z vsakimi šolskimi počitnicami se starši otrok srečujemo s težavo, komu zaupati otroke. Le redki imamo toliko dopusta, kot imajo otroci šole prostih delovnih dni (dobra dva meseca poleti in večkrat po teden dni med letom). V težavah so predvsem starši, ki imajo dedke in babice še v službah, zasedene z več vnuki in vnukinjami ali pa ko stari starši bivajo predaleč za vsakodnevno pomoč z varstvom. Zaradi načrtovenega podaljšanja delovne dobe lahko pričakujemo še več dedkov in babic, ki bi radi pomagali, a zaradi službi ne bodo zmogli. Otroci v vrtcih so lahko tam tudi v času počitnic, saj si tam zaposleni organizirajo izmene za odhode na dopust in je hkrati vedno dovolj zaposlenih za varstvo. Starši seveda skušamo z otroci preživeti čim več dopusta, a ko ga zmanjka, vemo, kje otroka čaka pravo in verjamem večinoma ljubeznivo varstvo. Kot razumem, v tem času pedagoški proces ne poteka. Bistvenih stroškov s poletnim varstvom za vrtec najverjetneje ni, saj so zaposlene in zaposleni pedagogi, kuharji, hišniki, čistilci plačani celoletno oziroma jim pogodb poleti seveda ne prekinejo. Vpogled v prvo letno poročilo vrtca, ki ga vrže ven iskalnik goo.gl/dhxIRx, kaže, da stroški dela predstavljajo 75% odhodkov vrtca. Verjamem, da je drugje podobno. Čepra osnovne šole, podobno kot vrtci, stojijo tudi poleti in imajo tudi tam preko poletja zaposlene učitelje, možnosti varstva pri izobraženih učiteljih tam poleti večinoma ni. Učilnice poleti večinoma samevajo. Čeprav vpogled v prvo letno poročilo šole, ki ga vrže ven iskalnik goo.gl/0r5xr7, pokaže, da predstavljajo plače zaposlenih 83% odhodkov šole. Skratka, vsaka osnovna šola ima primerne prostore in plačane ter usposobljene zaposlene. Ves potencial je puščen vnemar. Ob tem ZUJF celo določa največji dovoljeni dopust in če ga zaposleni v javni upravi upoštevajo, to tako pomeni, da zaposleni v osnovnih in drugih šolah presedijo polovico počitnic na delovnih mestih. Pobuda ministrstvu za šolstvo gre, naj država preveri, ali ter kje obstaja interes za prostovljno poletno varstvo na osnovnih šolah in v dogovoru z učitelji poskrbi, da bi to čim prej steklo vsaj v prvi triletki. Poišče naj primere dobrih praks primerljivih držav. Predlagana sprememba ob majhnih stroških za državo prinaša možnost varnega počitniškega varstva za mlajše osnovnošolce ter posledično večjo storilnost zaposlenih staršev. Ob tem bi bilo manj otrok prepuščenih ulicam in bi imeli lažje zagotovljeno zdravo prehrano tudi tisti, ki si morda zaradi težkega socialnega statusa tega ne bi mogli privoščiti. Prav tako bi otrokom ostala šola zaradi poletnega varstva z aktivnostmi brez obvez morda v še lepšem spominu, kot je že tako ostala nam. V pričakovanju čim prejšnjega zaživetja "poletnih šol" vas lepo pozdravljam.