Predlagam, da Slovenija, v skladu z določbami Mirovne pogodbe z Italijo iz 1947 leta, ponovno postavi na dnevni red Varnostnega Sveta Združenih narodov “Tržaško vprašanje in imenovanje Guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje (STO)”, da se s tem končno pravno zaključi saga iz 2.svetovne vojne, saj Osimski sporazum, je dvostranska določba bivše Jugoslavije z Italijo iz obdobja hladne vojne, ki nikakor ne utegne prekositi višje vrednih določb Pariške Mednarodne pogodbe in Londonski memorandum ni bil nikdar mišljen kot zaključna rešitev tako posebnega ozemlja. Londonski memorandum iz 1954 leta je, povojno vojaško upravo treh armad VUJA (Jugoslavija), BETFOR (Anglija) in TRUST (ZDA), spremenil v trenutno civilno upravo ter v pričakovanju na imenovanje guvernerja jo zaupal vladi dveh sosednjih držav in sicer Italiji in Jugoslaviji. Osimski sporazum je potemtakem bil le dvostranski sporazum med državi administratorki o nekem  teritoriju, ki pravno sploh ni bil njihov. To je nekako tako, kot da bi se med okupacijo BiH, Hrvati in Srbi odločili o razdelitvi ozemlja med njimi. Razlika je samo v tem, da je bil tukaj uporabljen tihi teror. Skratka edini, ki ima avtoriteto ukiniti ozemlje STO je le Varnostni Svet ZN, kateri ga je ustanovil, to pa le z privolitvijo državljanov STO, kajti če pregledamo Splošno deklaracijo človekovih pravic, njen  15. člen v 2. točki določa: “Nikomur se ne sme samovoljno vzeti državljanstvo ali zakonita pravica do spremembe državljanstva.”  http://svobodnitrst.org/ http://trstjenas.wordpress.com/