Predlagam, da se "zlato fiskalno pravilo", ki govori o uravnoteženosti proračuna, ustrezno dopolni. 
Samo uravnoteženost proračuna namreč ni dovolj, treba je definirati tudi način kako se proračunska sredstva delijo. Kaj nam pomaga uravnotežen proračun, če čez nekaj let ne bo denarja za drugo kot npr. za pokojnine in plače javnih uslužbencev?
Zato predlagam, da se zlato fiskalno pravilo dopolni z  "zdravimi" razmerji, ki morajo vedno veljati in se jih ne sme pod nobenim pogojem rušiti. Npr.
- skupna vsota denarja za pokojnine ne sme presegati 30% vseh prihodkov, ki jih ustvari gospodarstvo.
- zahtevana starost ob upokojitvi ne sme presegati 3/4 trenutno pričakovane življenjske dobe.
- število javnih uslužbencev ne sme presegati 20% zaposlenih v gospodarstvu.
- povprečna plača v javnem sektorju ne sme presegati 90% povprečne plače v gospodarstvu.