Sejnine za člane občinskih svetov so določene v 34.a členu Zakona o lokalni samoupravi, pri čemer zakonodajalec zgolj omejuje višino sejnin, lokalne skupnosti pa so (do te omejitve) samostojne pri določanju le teh.
Zaradi navedenega med posameznimi lokalnimi skupnostmi prihaja do precejšnjih razlik v višini sejnin občinskih svetnikov, poleg tega si nekateri občinski sveti določajo nesorazmerno visoke sejnine (seveda največ do omejitve v ZLS).
Menim, da ne obstaja racionalna razlaga za parcialno urejanje tega vprašanja, zato bi morala država določiti višine sejnin občinskih svetnikov z zakonom. Najlažje bi to storila z določitvijo višine sejnine v odstotku od plače župana v posamezni občini. Tako so zadeve urejene tudi v nekaterih drugih primerih (npr. nadomestila članov občinskih volilnih komisij). Ureditev pa je ne samo enostavna pač pa tudi učinkovita. Preprečuje pa tudi samovoljo lokalnih oblastnikov.