V zvezi z odškodninami t.i. izbrisanim predlagam Vladi, da ostane višina zneska kvečjemu taka kot je predlagana, torej 1 EUR na dan. Nedopustno in skrajno pokvarjeno je namreč, da hočejo t.i. izbrisani, ki so ves čas živeli v miru, na prostosti in svobodi, kjer so mnogi tudi delali in živeli povsem normalno in brez strahu, imeti enake ali celo večje odškodnine kot ljudje, ki so med vojno in nekateri tudi po njej, trpeli v koncentracijskih taboriščih in tam gledali smrti v oči, ali pa več kot interniranci. En evro na dan imajo popolnoma zadosti zlasti, če vemo, da so tisti, ki so preživljali vojne grozote v "tovarnah smrti", kjer so na njih opravljali poizkuse in jih neznosno trpinčili, dobili priznanih od 40 do 50 EUR na mesec. Take zahteve "izbrisanih", katerih število se je iz začetnih 18 000 povečalo že na okoli 25 000 (!?!) so zato obsojanja vredne, skrajno neokusne, žaljive ter primitivne. Odškodnina 30 EUR na mesec naj ostane zgornja meja.