Spoštovani!
 
Zanima me, zakaj imamo v Sloveniji predpisane obvezne dimnikarske storitve tudi tedaj, ko jih nihče ne potrebuje? Slovenska gospodinjstva imajo svoje kurilne naprave nemalokrat vgrajene izključno za delovanje v ogrevalni sezoni, saj jih izven nje ne potrebujejo. Imamo pa predpis, ki dimnikarski službi nalaga, da mora (?!)  kurilne naprave na trdna goriva (tudi npr. sodobne kotle na lesno biomaso), hoditi čistiti tudi enkrat v času izven kurilne sezone - ne glede na to, ali je naprava v tem času sploh kdaj delovala ali ne. Če v resnici držijo razlogi za vzpostavitev obvezne državne dimnikarske službe, ki jih dimnikarji v svoji napovedi prihoda radi navajajo (skrb za okolje in učinkovito rabo energije, itd...) potem to dostikrat ni potrebno. Zakaj ne bi strokovnjak, ki vpisuje kurilne naprave v evidenco poleg že obstoječih podatkov, preveril tudi, kdaj ta naprava deluje? In če je v kotlovnici za ogrevanje sanitarne tople vode, ki je izven kurilne sezone edini možni porabnik toplote iz kotlovnice, predvidena druga ogrevalna naprava (npr. solarni sistem ali toplotna črpalka) in je torej edino logično, da kotel poleti ne obratuje, naj se to že v evidenci upošteva in naj tedaj tja dimnikar ne hodi! Nedopustno je, da se navedeno dejstvo ignorira. In tako se npr. dimnikar julija z avtom pripelje 'čistit' kurilno napravo, ki je že od njegovega zadnjega obiska sredi aprila, ko jo je zadnjič obiskal, v povsem enakem stanju. In ker nima tam potem početi kaj drugega, stranki, ki je investirala v poleti zelo učinkovito izrabo obnovljivih virov energije (npr. solarni sistem), izstavi račun za 14 € in ji s tem požre polmesečni prihranek, ki ga je dosegla s svojo okolju prijazno naložbo. Kdo je zdaj kaj naredil za okolje? Stranka ali dimnikar, ki se brez potrebe oz. celo v škodo okolja vozi po Sloveniji in izstavlja nepotrebne račune? Ne pozabimo; tudi vsak njihov km povzroča emisije in če so te nepotrebne, naj nekdo zato prevzame odgovornost). In kdo je za to bolj pristojen kot ministrstvo, ki je pristojno za varovanje okolja, ki ga je menda tja poslalo prav s tem namenom?
Predlagam torej, da vlada in ministrstvo pristojno za okolje poskrbita, da se pri dimnikarskih storitvah vzpostavi neka zdrava mera in logika stvari. Ne pa da se v praksi vsak dan (!) dogajajo take nelogičnosti in vedno se vse konča z izgovorom, da tako zahteva zakonodaja. Naj se vidi, kdo sedaj tu odloča - zdrava pamet ali nek obrtniški lobi, ki si za nobeno ceno ne pusti vzeti, kar si je vzel, pa naj stane, kar hoče in ne glede na to, ali gre za upravičeno zadevo ali golo zaslužkarstvo v imenu države ter skrbi za okolje...
Prosim za odgovor pristojnih in seveda predlagam, da se spremeni 'dimnikarski pravilnik', ki ureja te zadeve. Mar res ne moremo sprejeti nobene zakonodaje, ki bo v resnici napisana in izvajana v splošno dobro in po meri zdravega razuma?
Rajko Koritnik