Pozdravljeni.
Rad bi opozoril na anomalijo, do katere je prišlo z uveljavitvijo ZUJF-a in ki, kolikor mi je znano, ostaja tudi v novem predlogu Zakona o štipendiranju.
Problem se nanaša na skupino polnoletnih prejemnikov Zoisove štipendije, ki se nahajajo v slabem finančnem stanju. Pred sprejemom ZUJF-a je bila namreč ta skupina upravičena do dveh vrst prejemkov, ki so bili odvisni od dohodka družine: otroški dodatek in dodatek glede na dohodek k Zoisovi štipendiji. Z uveljavitivjo ZUJF-a se je polnoletnim pravica do otroškega dodatka odvzela, z obrazložitvijo, da se ta sredstva prenašajo v občutno višje državne štipendije, do česar je tudi prišlo. Težava pa je v tem, da so Zoisovi štipendisti, ki so bili zaradi slabega finančnega položaja pred ZUJF-om upravičeni tako do otroškega dodatka kot dodatka glede na dohodek, po sprejemu zakona ostali brez obeh dodatkov: otroškega zaradi samega dejstva polnoletnosti i ndodatka na dohodek zaradi ukinitve, obenem pa ni prišlo do nikakršnega zvišanja osnovne Zoisove štipendije, kot je to v primeru državnih.
Osebno se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, da se moramo Zoisovi štipendisti z nizkimi družinskimi dohodki odločati za to, da se odrečemo Zoisovi štipendiji in sprejmemo državno štipendijo, zgolj zato, ker je otroški dodatek povišal le te štipendije, ki so za nekatere izmed nas zdaj bistveno višje kot Zoisove, dodatek na dohodek pri Zoisovih štipendijah pa je bil ukinjen. Zato predlagam ureditev, po kateri bi se tej skupini štipendistov še vedno omogočilo prejemanje dodatka glede na dohodek.
Lep pozdrav.