Spričo vse bolj oteženih razmer gospodarjenja in hkratnega počasnega delovanja sodišč je Združenje stečajnih upnikov na pobudo nekaterih prizadetih gospodarskih subjektov ter posameznikov na pravosodno in gospodarsko ministrstvo naslovilo pobudo za spremembo obstoječe zakonodaje v smeri večjega varstva pravic upnikov ob hkratni zaostritvi odgovornosti sodišč oziroma države za prekoračitve razumnih rokov sojenja. Pobuda temelji na ustavno in konvencijsko zajamčenih pravicah, ki se pri nas žal ne spoštujejo, posledice pa zdaj v celoti nosijo oškodovanci, medtem ko uradni organi (predvsem sodišča) za svoje (ne)delo ne prevzemajo nikakršne odgovornosti.
Z uzakonitvijo te pobude bi se povečala pravna varnost in pospešili sodni postopki, predvsem pa razbremenili upniki, ki zaradi nedelovanja institucij sistema brez lastne krivde postajajo nelikvidni, kar vse bi bistveno pripomoglo k okrevanju gospodarstva oziroma k zaustavitvi pojava insolventnosti, ki je zajel že prevelik del gospodarskih družb in podjetnikov. Plaz stečajev, ki so posledica plačilne nediscipline, pretirane zaščite dolžnikov in nedelovanja sodišč, je potrebno čimprej zaustaviti!
Predlagana rešitev je dokaj enostavna: kadar sodišče pravdo, s katero upnik poskuša izterjati svojo nepoplačano terjatev, v enem letu ne zaključi z izdajo sodbe, naj obveznost plačila utemeljenega tožbenega zahtevka (zaradi prekoračitve razumnega roka sojenja) preide na Republiko Slovenijo, slednja pa s tem do dolžnika pridobi regresno pravico in v nadaljevanju pravde vstopi v položaj upnika oziroma tožnika. Podrobnejša obrazložitev je razvidna iz priložene pobude pravosodnemu ministrstvu.
Predlagam, da se predmetna pobuda podpre in čimprej uveljavi.