Popolnoma nedopustno je, da prejemajo otroški dodatek in posledično subvencionirano prehrano otroci, katerih starši so lastniki/solastniki gospodarskih družb in se na račun gospodarske družbe naokoli vozijo v najnovejših avtomobilih, hodijo na počitnice v eksotične kraje, opravljajo raznorazne luksuzne tečaje - za pilota helikopterja, za pilota letala,... Niso pa do otroškega dodatka upravičeni otroci staršev, ki so tudi lastniki/solastniki gospodarskih družb in si družbe česa takega ne morejo privoščit, jim pa zakonodaja ne omogoča pravice do otroškega dodatka in posledično subvencionirane prehrane. Zakaj imajo otroci "podjetnikov bogatunov" pravico do otroškega dodatka in posledično tudi do subvencionirane malice? Zato, ker zakonodaja nepravilno pa tudi neenako obravnava lastnike deležev v gospodarskih družbah.
 
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se uveljavljanje otroškega dodatka kot premoženje upoštevajo tudi lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug (4. točka prvega odstavka 17. člena) in vrednostni papirji (5. točka prvega odstavka 17. člena). Vrednost tega premoženja se ugotavlja na način, kot ga predpiše minister (tretji odstavek 17. člena). Za vrednostne papirje, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu in njihova tržna vrednost ni znana, se upošteva njihova knjigovodska vrednost (četrti odstavek 17. člena).
Premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja na dan vložitve vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije (19. člen).
Način ugotavljanja vrednosti premoženja je določen s Pravilnikom o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju  pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku  dodelitve denarne socialne pomoči. Ta določa, da se kot vrednost vrednostnih papirjev upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v  sredstvih javnega obveščanja, razen za vrednostne papirje, s katerimi  se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in njihova tržna  vrednost ni znana in se upošteva njihova knjigovodska vrednost,  izračunana iz podatkov iz bilance stanja delniške družbe (prvi odstavek 7. člena). Vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug pa se ugotavlja  iz potrdila pristojnega davčnega organa o kapitalskih naložbah ali iz  izpisa iz sodnega registra (drugi odstavek 7. člena).
 
Navedeno pomeni, da se "kapitalski deleži" obravnavajo različno - na 3 načine:
Iz tega izhaja, da gre za 3 popolnoma različne načine ugotavljanja vrednosti deležev v primerljivih primerih, pri čemer sta 1. in 2. način dokaj podobna. Tretji način je popolnoma neprimeren. Zakaj? Ker obstaja ogromno gospodarskih družb, ki imajo osnovni kapital večji, kot je njihova dejanska vrednost, ravno tako pa obstaja ogromno gospodarskih družb z minimalnim osnovnim kapitalom (za d.o.o. 7.500,00 eur), ki pa so vredne nekajkratnik osnovnega kapitala. To pa pomeni, da se bo recimo pri družbi, ki ima osnovni kapital v višini 50.000 eur in je dejansko vredna 20.000 eur, kot premoženje lastnika deleža upoštevalo 50.000 eur (ozirma sorazemeren del glede na solastniški delež), pri družbi, ki pa ima osnovni kapital 7.500 eur, pa je dejansko vredna 40.000 eur, pa se bo kot premoženje lastnika deleža upoštevalo 7.500 eur (ozirma sorazemeren del glede na solastniški delež).
 
To pa pomeni, da je način ugotavljanja vrednosti premoženja na podlagi potrdila davčnega organa oziroma izpisa iz sodnega registra popolnoma neprimeren, ker se iz teh dokumentov lahko razbere samo vrednost osnovnega kapitala, ne pa dejanska vrednost deležev, kot to velja za primere, ko so deleži izraženi v delnicah.
Zato predlagam, da se pravilnik spremeni tako, da se vrednost lastniških deležev, ki niso izraženi v delnicah, ugotavlja iz bilanc stanja. Hkrati pa naj Centri za socialno delo nenapovedano preverjajo tudi stanje na terenu, magari tudi ob pomoči DURS-a. Popolnoma nesprejemljivo je, da se starši otrok, ki prejemajo otroški dodatek in subvencionirano šolsko prehrano, vozijo v najnovejših avtomobilih višjega razreda, ki je v lasti "podjetja", da družina letuje na račun "podjetja" v eksotičnih krajih,... in prejemke iz javnih sredstev dobivajo samo zato, ker zakonodaja neustrezno obravnava vrednotenje lastniških deležev v gospodarskih družbah.